pobot terjatev v delovnem razmerju
Sentenca
Delodajalec sme svojo terjatev do delavca pobotati s svojo obveznostjo plačila le na podlagi delavčevega pisnega soglasja. Pisna oblika soglasja je obligatorna in določena v varstvo delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju, zato ustno soglasje za veljavnost pobota ne zadošča (136. člen ZDR-1). Veljavnost takšnega soglasja ni pogojena z delovnopravnim statusom delavca v času zapadlosti terjatve, saj zakon takšnega pogoja ne določa.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da pisna oblika soglasja za pobot predstavlja kogentno varstvo delavca, ki ga ni mogoče nadomestiti z dokazovanjem ustnega dogovora.
VDSS Sodba Pdp 224/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo pobot prejetih izplačil iz naslova pogodb o poslovnem sodelovanju in avtorskih pogodb z obveznostjo izplačila neto plače iz delovnega razmerja.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 88/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da procesni pobotni ugovor ni nedopusten zgolj zato, ker je bil materialni pobot predhodno neuspešno uveljavljan brez zahtevanega pisnega soglasja delavca.
VDSS Sodba in sklep Pdp 654/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da delodajalec ne sme samovoljno odšteti preveč izplačanih dnevnic od neto plače in povračil stroškov prevoza, tudi če obstaja izvedensko mnenje o višini preveč izplačanega zneska.
VDSS Sodba Pdp 851/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik podal soglasje za pobot terjatev iz naslova najemnine z obveznostjo izplačila regresa.
VDSS sodba Pdp 197/2014 — Višje delovno in socialno sodišče