pobot terjatev v izvršilnem postopku
Sentenca
Pobot je način prenehanja terjatve, ki ga lahko dolžnik uveljavlja kot ugovorni razlog zoper sklep o izvršbi, če sta terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli (311. člen OZ, 8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Če dolžnik v ugovoru utemelji pobot z judikatno terjatvijo, sodišče o tem odloči v izvršilnem postopku, ne da bi bilo treba zadevo odstopiti pravdnemu sodišču, pod pogojem, da je višina in zapadlost pobotne terjatve nesporno izkazana z izvršilnim naslovom.
Iz posameznih sodb
-
Dolžnika v konkretnem primeru nista uspela dokazati obstoja in višine terjatve, ki sta jo uveljavljala v pobot, zato terjatev ni bila šteta za likvidno.
VSK sklep II Ip 576/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da se izvršljivost notarskega zapisa glede določenih obveznosti ne razteza na še neugotovljeno pogodbeno kazen, katere višina je odvisna od bodočih negotovih dejstev, kot je zamuda.
VSC sklep I Ip 779/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je štelo ugovorne navedbe o pobotu za resnične, ker upnik nanje ni podal odgovora, s čimer se je v skladu s 58. členom ZIZ domneva o resničnosti dolžnikovih navedb štela za izpolnjeno.
VSM sklep I Ip 1402/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dolžnikova enostranska izjava o obstoju terjatve iz naslova odškodnine, ki ni potrjena z izvršilnim naslovom, ne dokazuje zapadlosti terjatve in ne more povzročiti prenehanja upnikove terjatve, utemeljene na sodni poravnavi.
VSL sklep III Cp 3700/2005 — Višje sodišče v Ljubljani