pobotanje terjatev v stečajnem postopku
Sentenca
Pobotanje terjatev v stečajnem postopku je urejeno s posebnimi pravili ZFPPIPP, ki pa ne izključujejo splošne uporabe določb OZ o izključitvi pobota. Čeprav 261. člen ZFPPIPP določa, da terjatve z začetkom stečajnega postopka veljajo za pobotane, če so izpolnjeni zakonski pogoji, to ne pomeni, da se lahko pobotajo prav vse terjatve. Pobot je nedopusten v primerih, ki jih kot izjeme določa 316. člen OZ, ne glede na nastop stečajnega postopka.
Iz posameznih sodb
-
Tožena stranka ni mogla uveljavljati pobotanja, ker nedenarne terjatve ni priglasila v stečajnem postopku in ni zahtevala njene pretvorbe v denarno terjatev.
VSL Sodba I Cp 2094/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Banka ne sme enostransko pobotati dobroimetja na transakcijskem računu komitenta z lastno terjatvijo iz kreditne pogodbe, če za takšen pobot ni podana izrecna pogodbena podlaga ali zakonska izpolnitev pogojev za avtomatični pobot v stečaju.
VSL sodba I Cpg 1023/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da določba 261. člena ZFPPIPP ne predstavlja samostojne in neomejene podlage za pobot, temveč se mora presojati v povezavi z omejitvami iz 316. člena OZ.
VSL sklep Cst 389/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vprašanje obstoja pobotne terjatve, ki je stečajni dolžnik ne prizna, se rešuje v pravdi, v kateri stečajni dolžnik zahteva plačilo svoje terjatve.
VSL sodba I Cpg 1686/2014 — Višje sodišče v Ljubljani