pobotanje v stečajnem postopku

Sentenca

Pobotanje terjatev do stečajnega dolžnika, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, je omejeno z namenom preprečevanja zlorab privilegiranega položaja posameznih upnikov. Posebno pravilo o prepovedi pobota (263. člen ZFPPIPP) določa, da terjatve, pridobljene s cesijo po začetku stečajnega postopka, ni dovoljeno pobotati z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika, če je bila ta pridobljena v zakonsko določenem obdobju pred uvedbo stečaja ali pod drugimi pogoji, ki bi pomenili nedovoljeno preferiranje upnika.

Iz posameznih sodb

  • V obravnavanem primeru je bila prepoved pobota utemeljena z dejstvom, da je do povratne cesije terjatve prišlo šele po začetku stečajnega postopka, kar izrecno prepoveduje 263. člen ZFPPIPP.

    VSC Sklep II Ip 118/2018 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je poudarilo, da mora tožeča stranka, če želi izpodbiti učinek pobotanja, ki temelji na nadomestni izpolnitvi, izpodbijati celotno transakcijo kot enotno pravno dejanje, ne le posameznega elementa.

    VSL sodba I Cpg 1002/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pojasnilo, da se pri pobotanju terjatev iz naslova plače lahko pobota le znesek neto plače, pri čemer mora delodajalec od tega zneska kljub pobotu poravnati vse davke in prispevke.

    VDS Sodba Pdp 713/99 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da morajo biti za pobotanje v stečaju izpolnjene vse zakonske predpostavke, vključno z vzajemnostjo.

    Sodba III Ips 64/96 — Vrhovno sodišče

Viri