pobotna izjava
Sentenca
Pobotna izjava je konstitutivno dejanje, s katerim ena stranka drugi sporoči svojo voljo, da terjatve prenehajo s pobotom (312. člen OZ). Pobot ne nastane samodejno zgolj s stekom pogojev, temveč šele z učinkovito podano izjavo, pri čemer se šteje, da je pobot nastal retroaktivno, ko so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji zanj.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da toženec ne more uspešno ugovarjati pomanjkanja pobotne izjave za varščino, ker sta se stranki v najemni pogodbi vnaprej dogovorili za njeno poračunavanje z neplačanimi najemninami in stroški.
VSL Sodba in sklep I Cp 1139/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pobotna izjava ni potrebna, če stranki skleneta sporazum o pobotu, ki vsebuje dovolj določno opredelitev terjatev, ki naj prenehajo.
VSL sodba in sklep II Cpg 758/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je mogoče pobotno izjavo izpodbijati le zaradi napak v volji, pri čemer mora stranka dokazati, da je bila zmota bistvena in opravičljiva ter da je pri svojem poslovanju ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu.
VSL sodba I Cpg 1082/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče presojalo vsebino pobotnega ugovora v zvezi s pogodbeno dogovorjeno odstopnino.
Sodba III Ips 14/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da trditev v odgovoru na tožbo o poračunanju računa s stroški prevoza in razliko v ceni ne nadomesti zahtevane materialnopravne pobotne izjave.
VSL sodba I Cpg 669/2002 — Višje sodišče v Ljubljani