podlaga za denacionalizacijo
Sentenca
Pravica do denacionalizacije je vezana na podržavljenje premoženja, izvedeno na podlagi predpisov, določenih v 3. in 4. členu ZDen. Zakonodajalec je z določitvijo časovne meje (7. 4. 1963) opredelil obdobje, v katerem so bili odvzemi premoženja sistemsko povezani s povojno revolucionarno preobrazbo družbenoekonomskih odnosov in zato šteti za krivične. Po navedenem datumu se posamezni primeri podržavljenja praviloma štejejo za zakonite in legitimne, saj so bili izvedeni v skladu s standardnimi pravnimi načeli.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo vpliv sile državnega organa pri menjalni pogodbi iz leta 1947 kot podlago za vzpostavitev upravičenja do denacionalizacije.
VSL sklep I Cp 1386/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji, ali je bila odškodnina za določen poslovni prostor že izplačana, izhajati iz temelja za podržavljenje, površine objekta in števila lokalov, da se ugotovi, ali je bil sporni prostor dejansko zajet v prejšnjih cenitvah.
sodba I U 1834/2010 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da tožnica ni bila oškodovana, saj je bil njen delež v stavbi izvzet iz nacionalizacije v večjem obsegu, kot ji je bil z nacionalizacijo odvzet.
sodba U 2251/2008 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za status upravičenca odločilno, da je bil odvzem izveden kot prisilni akt, ne glede na čas odvzema iz posesti.
Sodba I Up 962/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prenos zemljišča na občino na podlagi ponudbe imetnika pravice uporabe po 18. členu Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (1972) ne predstavlja prisilnega akta podržavljenja, saj občina ponudbe ni smela odkloniti.
UPRS sodba U 20/2006 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevek za denacionalizacijo poslovnega prostora ni utemeljen, ker je bil ta del nepremičnine s pravnomočno odločbo že predhodno izvzet iz nacionalizacije.
Sodba I Up 1150/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se Uredba o arondaciji zemljišč iz leta 1951 vključuje v 3. člen ZDen prek Zakona o kmetijskem zemljiškem skladu, ki je v 3. členu ZDen izrecno naveden.
sodba U 2209/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prenos zemljišča v družbeno lastnino zaradi neporavnanih davčnih obveznosti na podlagi uredbe iz leta 1962 ne izpolnjuje pogojev za vrnitev premoženja po ZDen.
Sodba I Up 174/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za denacionalizacijo, ker je bila prejšnja lastnica za podržavljeno njivo prejela nadomestno zemljišče večje površine, ki je bilo vrednostno primerljivo s podržavljenim.
Sodba I Up 1032/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primer, kjer je bivša lastnica po nacionalizaciji zemljišče prodala s kupoprodajno pogodbo, kar izključuje pravico do denacionalizacije zaradi odsotnosti prisilnega odvzema.
sodba U 1849/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru darilne pogodbe iz leta 1962 niso bile izkazane okoliščine sile, grožnje ali zvijače, ki bi utemeljevale denacionalizacijo.
Sklep II Ips 215/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prenos zemljišč v družbeno lastnino za poplačilo davčnega dolga v skladu z Uredbo o prisilni izterjavi davkov ne izpolnjuje kriterijev za denacionalizacijo, saj je šlo za prostovoljno ponudbo dolžnika.
Sodba I Up 854/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo, da razlastitev na podlagi zakona o razlastitvi iz leta 1968 ne izpolnjuje pogojev za denacionalizacijo, saj je bila izvedena po časovni meji, določeni v 4. členu ZDen.
UPRS sodba U 364/2002 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru denacionalizacija ni bila mogoča za tisti del premoženja, ki je prešel v družbeno lastnino zaradi poplačila zapadlega davka na podlagi veljavne uredbe o prisilni izterjavi.
UPRS sodba U 2031/2001 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zemljiškoknjižna delitev parcel zaradi gradnje ceste in spomenika po zakonu iz leta 1930 ne pomeni prenosa lastništva v družbeno lastnino, zato zahtevek za denacionalizacijo ni utemeljen.
Sodba U 1203/94-5 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prehod stavbnih zemljišč v družbeno lastnino na podlagi odloka o določitvi stavbnih zemljišč za kompleksno stanovanjsko graditev ne predstavlja podlage za denacionalizacijo.
Sodba U 391/94 — Vrhovno sodišče