podrejeni tožbeni zahtevek
Sentenca
Podrejeni tožbeni zahtevek (cumulatio subsidiaria) je procesni institut, pri katerem tožeča stranka v isti tožbi uveljavlja več zahtevkov, vendar o podrejenem zahtevku sodišče odloči le pod pogojem, da primarni zahtevek zavrne. Če sodišče primarnemu zahtevku ugodi, o podrejenem zahtevku ne odloča, saj za to niso izpolnjene procesne predpostavke (182. člen ZPP). Takšna kumulacija zahtevkov omogoča učinkovito varstvo pravic v primeru negotovosti glede utemeljenosti primarnega zahtevka.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je po zavrnitvi primarnega zahtevka zadevo vrnilo na prvo stopnjo, da se izvede postopek in odloči o podrejenem zahtevku.
VSM Sodba I Cp 961/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Vprašanje vpliva podrejenega zahtevka na prekinitev postopka je nerelevantno, dokler sodišče še ni odločilo o primarnem zahtevku.
VSL Sklep I Cpg 611/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je uveljavljal primarni in podrejeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na delu stavbe, pri čemer je sodišče oba zahtevka zavrnilo zaradi pomanjkanja ustreznih pravnih podlag za vknjižbo etažne lastnine.
VSK sodba I Cp 147/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno ravnalo, ko se zaradi ugoditve primarnemu zahtevku ni opredeljevalo do podrednega zahtevka, zato očitana kršitev pomanjkanja razlogov ni bila podana.
VSL sodba I Cp 1760/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je kršilo načelo dispozitivnosti, ker je obravnavalo in zavrnilo podrejeni zahtevek, čeprav je primarnemu delno ugodilo.
VSM sodba I Cp 1861/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Revizija zoper podrejeni zahtevek za ukinitev služnosti je bila zavržena zaradi neopredelitve vrednosti spornega predmeta.
Sodba in sklep II Ips 172/98 — Vrhovno sodišče