podstanovalsko razmerje
Sentenca
Podstanovalsko razmerje nastane na podlagi pogodbe, s katero imetnik stanovanjske pravice odda del stanovanja v uporabo tretji osebi (podstanovalcu). Za to razmerje je značilno, da podstanovalec nima samostojne stanovanjske pravice, temveč je njegova pravica do uporabe stanovanja izvedena iz pravice imetnika stanovanjske pravice. Posledično sodna odločba, ki imetniku stanovanjske pravice nalaga izpraznitev in izročitev stanovanja lastniku, neposredno zavezuje tudi podstanovalca, saj njegova pravica do bivanja deli usodo pravice imetnika stanovanjske pravice (70. člen ZSR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da toženci niso pridobili statusa imetnika stanovanjske pravice, ker od njihove vselitve v stanovanje do uveljavitve SZ ni preteklo zahtevanih dveh let.
VSL sodba I Cp 1607/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo oddaje celotnega stanovanja v podnajem ne spreminja pravne narave podstanovalskega razmerja in ne podeljuje podstanovalcu širših pravic od tistih, ki izhajajo iz podstanovalske pogodbe.
Sodba II Ips 256/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dvoletni rok za pridobitev pravic podstanovalca po 149. členu SZ ni mogel teči oziroma se izteči po uveljavitvi novega stanovanjskega zakona.
Sodba in sklep II Ips 145/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženka ni izpolnila dvoletnega pogoja stalnega prebivanja, saj od njene vselitve do uveljavitve zakona ni poteklo zahtevano obdobje.
Sodba II Ips 158/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da opremljenost stanovanja s pohištvom prejšnjega imetnika stanovanjske pravice ne izključuje pravne kvalifikacije oddaje stanovanja v celoti.
Sodba II Ips 459/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka nima pravne podlage za bivanje v stanovanju, ker je podstanovalsko razmerje prenehalo z izselitvijo imetnika stanovanjske pravice.
Sodba II Ips 32/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo med ekonomsko skupnostjo in podstanovalskim razmerjem ter ugotovilo, da slednje ne daje podlage za pridobitev stanovanjske pravice.
Sodba II Ips 711/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da imetnik stanovanjske pravice stanovanja dejansko ni uporabljal, ne vpliva na njegovo aktivno legitimacijo v sporu za izpraznitev stanovanja zoper podstanovalca.
VSL sodba II Cp 1060/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo razliko med podstanovalskim razmerjem in skupnim gospodinjstvom, pri čemer je ugotovilo, da opravljanje gospodinjskih opravil in plačevanje najemnine ne vzpostavi statusa uporabnika po 5. členu ZSR, če je bilo razmerje primarno sklenjeno kot podstanovalsko.
Sodba U 615/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se dogovor o uporabi sobe s souporabo kopalnice med lastnikom in uporabnikom šteje za podstanovalsko razmerje, ne glede na neformalno sklenitev pogodbe.
Sodba II Ips 601/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da podstanovalec ne more uspešno uveljavljati prenehanja stanovanjske pravice tožnika zaradi neuporabe stanovanja, saj je to pravica, ki jo lahko v svojem razmerju do imetnika stanovanjske pravice uveljavlja le stanodajalec.
Sodba II Ips 668/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da smrt imetnika stanovanjske pravice avtomatično povzroči prenehanje podstanovalskega razmerja, zaradi česar podstanovalci zasedajo stanovanje nezakonito.
Sodba II Ips 423/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oddaja dveh sob s souporabo sanitarij s strani imetnika stanovanjske pravice predstavlja podstanovalsko razmerje, ki nima značaja samostojnega stanovanjskega razmerja.
sodba II Ips 337/92 — Vrhovno sodišče