pogodba kot račun za DDV
Sentenca
Pogodba se šteje za račun, s katerim nastane obveznost plačila DDV, če vsebuje vse podatke, ki so nujni za utemeljitev pravice do odbitka vstopnega davka. Iz pogodbe lahko izostanejo le tiste formalne sestavine, ki niso vsebinsko povezane z dokazovanjem okoliščin, pomembnih za uveljavljanje pravice do odbitka (npr. zaporedna številka, stopnja DDV, če je razvidna iz zneskov). Elementi, ki so ključni za vsebinsko presojo transakcije, kot so količina in vrsta blaga, obseg in vrsta storitev ter datum opravljene dobave, morajo biti v pogodbi nujno navedeni (76., 82. člen ZDDV-1, 203. člen Direktive 2006/112/ES).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo vprašanje, ali lahko pogodba o finančnem leasingu nadomesti račun za namene uveljavljanja pravice do odbitka DDV.
VSRS Sodba in sklep X Ips 91/2020 — Vrhovno sodišče