pogodba namesto razlastitve
Sentenca
Pogodba namesto razlastitve je specifično pravno sredstvo, ki nadomešča upravno odločbo o razlastitvi in sporazum o odškodnini (23., 50. in 51. člen ZRPPN). Ker ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij, ampak posledica ugotovljenega splošnega interesa za razlastitev, se pridobitev lastninske pravice na njeni podlagi enači s pridobitvijo na podlagi odločbe državnega organa. Učinek prenosa lastninske pravice nastopi z njeno sklenitvijo, vknjižba v zemljiško knjigo pa ima zgolj deklaratorni oziroma publicitetni učinek.
- Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3)
- Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (ZZPS)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o javnih cestah (ZJC)
- Zakon o združenem delu (ZZD)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Stanovanjski zakon (SZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razsodilo, da za vknjižbo lastninske pravice na podlagi pogodbe namesto razlastitve ni potrebno predložiti potrdila o odobritvi pravnega posla, tudi če gre za kmetijska zemljišča, saj takšna pogodba ne predstavlja pravnega prometa.
VSK Sklep CDn 200/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je bila opustitev formalnega ugotavljanja splošnega interesa v konkretnem primeru prepoved manjšega pomena, saj je bil splošni interes za izgradnjo obvoznice dejansko izkazan in realiziran.
VSRS Sodba II Ips 165/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da neuresničitev javnega interesa po sklenitvi pogodbe namesto razlastitve avtomatično vodi v ničnost pogodbe.
VSL Sodba I Cp 1818/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izjalovljen namen razlastitve po sklenitvi pogodbe ne pomeni ničnosti, ampak zgolj razlog za izpodbojnost ali razvezo, pri čemer se za izpodbojnost uporabljajo splošni prekluzivni roki.
VSL Sodba I Cp 1609/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v pogodbi namesto razlastitve pogodbena avtonomija strank glede določanja dodatne obličnosti ne more prevladati nad specialno pravno naravo instituta, zato neizpolnitev dogovorjene strožje obličnosti nima za posledico ničnosti pogodbe.
VSL sodba II Cp 600/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ima pogodba namesto razlastitve učinek v lastninski sferi neodvisno od zemljiškoknjižnega vpisa, kar izključuje uporabo splošnih pravil o obligacijskem učinkovanju pogodb.
VSL sodba I Cp 2295/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da sankcija odprave odločbe o razlastitvi zaradi nerealizacije namena v primeru sklenjene pogodbe smiselno ustreza izpodbojnosti pravnega posla.
Sodba II Ips 17/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila pogodba, sklenjena v času veljavnosti Zakona o razlastitvi iz leta 1957, upoštevna kot podlaga za denacionalizacijo zaradi obstoja grožnje z razlastitvijo.
VSL sklep II Cp 3112/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da menjalna pogodba, sklenjena pred uveljavitvijo zakona o začasni prepovedi razpolaganja z nepremičninami, ni bila nična zaradi kasnejše prepovedi.
Sodba II Ips 497/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se za nepremičnine, pridobljene s pogodbo namesto razlastitve, prizna pravica do pravične odškodnine, ne glede na določbe o kupnini v pogodbi, če bi plačilo zgolj nominalne kupnine porušilo vrednostno razmerje.
Sodba II Ips 415/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje potrdila upravnega organa o nadomestitvi razlastitve ni zakonski razlog za zavrnitev predloga za vknjižbo.
VSL sklep II Cp 713/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila prodajna pogodba za nepremičnino ocenjena za nično, ker niso bili izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe namesto razlastitve, namesto da bi se izvedla predpisana javna dražba.
Sodba II Ips 249/92 — Vrhovno sodišče