pogodba o prevzemu dolga
Sentenca
Pogodba o prevzemu dolga (99. člen ZOR) je pravni posel, s katerim prevzemnik vstopi v dolžniško razmerje namesto prvotnega dolžnika, pri čemer se obseg prevzetih obveznosti določi s pogodbeno voljo strank. Če pogodba pogojuje prevzem obveznosti z izvorom iz določenih sredstev ali iz naslova točno določenih delavcev, prevzemnik ne odgovarja za obveznosti, ki ne izpolnjujejo teh pogojev. Za uveljavljanje solidarne odgovornosti prevzemnika mora biti nedvoumno izkazano, da terjatev upnika spada v krog obveznosti, ki so bile predmet pogodbenega prenosa.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo učinke pogodbe o prevzemu dolga v kontekstu dejanskega koncerna in vprašanja prezadolženosti prevzemnika pri vračilu bianco menic, danih v zavarovanje.
VSRS Sodba III Ips 41/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru ni šlo za prevzem dolga, ker prvotni dolžnik ni bil pogodbena stranka, ampak so se novi subjekti zavezali poleg obstoječega dolžnika.
VSC sklep II Ip 396/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da pri gospodarskih subjektih neodplačna razbremenitev dolžnika brez kritnega razmerja kaže na nedopusten nagib za sklenitev pogodbe.
VSL sodba I Cpg 565/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med zavezovalnim učinkom pogodbe o prevzemu dolga in dejanskim učinkom razpolagalnega posla (pobota) pri presoji izpodbojnosti dejanj stečajnega dolžnika.
VSL sklep I Cpg 1411/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 312. člen -
Pritožnik ni dokazal privolitve upnika v prevzem dolga, zato je sodišče pravilno štelo, da pogodba ni ustvarila regresne pravice do dolžnika.
VSL sklep Cst 174/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni bila na seznamu prevzetih delavcev, zato prevzemnik ni bil zavezan za njene reparacijske zahtevke, njeno delovno razmerje pa se je nadaljevalo pri univerzalnem nasledniku prvotnega delodajalca.
Sodba II Ips 350/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razliko med prevzemom dolga in cesijo, saj pri prevzemu dolga nastane nova obveznost za prevzemnika, medtem ko pri cesiji terjatev prehaja iz premoženja starega v premoženje novega upnika.
Sodba in sklep II Ips 272/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da so delavci kot upniki dali privolitev v prevzem dolga, ker so brez pridržkov sprejeli plačila za opravljeno delo od tožene stranke, ki je nastopala kot prevzemnik.
VSL sodba I Cpg 36/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru dolžnik ni izkazal upnikove privolitve v prevzem dolga s strani tretje osebe, zato ugovor zoper sklep o izvršbi ni bil utemeljen.
VSK sklep II Cpg 33/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj obvestilo o sklenitvi pogodbe med dolžnikom in prevzemnikom ne nadomešča dokaza o upnikovi privolitvi v prevzem dolga.
VSL sodba in sklep I Cpg 623/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj navedba naslova tretje osebe na računih za dostavo ne pomeni prevzema dolga, temveč le prevzem izpolnitve obveznosti.
VSL sodba I Cpg 1354/2003 — Višje sodišče v Ljubljani