pogodba o pristopu k dolgu
Sentenca
S pogodbo o pristopu k dolgu tretja oseba vstopi v zavezo poleg dolžnika, pri čemer zakon pristopniku ne podeljuje zakonske pravice do regresnega zahtevka zoper prvotnega dolžnika (432. člen OZ). Pravica do povračila izpolnjene obveznosti pristopniku ne pripada na podlagi splošnih pravil o subrogaciji ali neupravičeni obogatitvi, temveč mora biti izrecno dogovorjena s pogodbo med pristopnikom in dolžnikom.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da dogovor o primarnem uveljavljanju terjatve od pristopnika k dolgu v sodni poravnavi ne pomeni odpusta dolga prvotnemu dolžniku, če to ni izrecno zapisano.
VSC Sodba Cpg 33/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 432. člen -
Sodišče je presodilo, da zaveza v obliki 'bo nakazal' v konkretnem primeru ni pomenila pristopa k dolgu, saj je bilo plačilo dejansko izvedeno z računa družbe, toženec pa je deloval le kot pooblaščena oseba za izvedbo plačil.
VSL Sodba I Cp 1766/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo institut pristopa k dolgu od poroštva, pri čemer je poudarilo pomen dokazovanja vsebine zaveze v primeru ustnih dogovorov.
VSM Sodba I Cp 662/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je bila izjava tretje osebe, da se zavezuje 'kot kupec', jasna in nedvoumna zaveza, ki predstavlja pristop k dolgu.
VSL Sodba I Cp 1232/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru tretja oseba ni bila zavezana plačati stroškov upnika za prijavo terjatve v stečajnem postopku, ker dolžnik do teh stroškov ni bil zavezan.
VSL sodba II Cpg 1/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru tožnica ni uspela dokazati, da bi toženka podala izrecno in nedvoumno izjavo o prevzemu dolga tretje osebe za porabo zemeljskega plina.
VSL sodba I Cpg 800/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj splošna izjava o plačilu v elektronskem sporočilu, brez navedbe višine obveznosti in jasnega pravnega svojstva zavezanca, ne zadostuje za dokaz obstoja pogodbe o pristopu k dolgu.
VSL sodba II Cp 1102/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 432. člen -
Sodišče je ugotovilo, da je bil pravi namen pogodbenih strank pristop k dolgu, saj se je s tem izboljšal položaj zastavnih dolžnikov in povečala zavarovanost terjatve.
VSC sklep II Ip 396/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj izpolnitev obveznosti s strani pristopnika ne predstavlja samostojnega pravnega temelja za regresni zahtevek zoper dolžnika.
VSL sodba I Cpg 1425/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka kot pristopnik k dolgu nima pravice do regresnega zahtevka zoper dolžnika, ker med njima ni bil sklenjen poseben dogovor o povračilu izpolnitve.
VSL sklep I Cpg 527/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da učinkovanja pogodbe ni mogoče pogojevati z izpolnitvijo obveznosti iz te pogodbe, če je izpolnitev odvisna izključno od volje dolžnika.
Sodba II Ips 547/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pretrganje zastaranja terjatve zoper glavnega dolžnika učinkuje tudi v razmerju do pristopnika k dolgu, zato se ta ne more uspešno sklicevati na zastaranje terjatve, če je bilo zastaranje zoper prvotnega dolžnika pravočasno pretrgano.
VSC sodba Cp 16/2010 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila terjatev do dolžnika prenehana, ker je upnik prejel plačilo od tretje osebe, ki je k dolgu pristopila na podlagi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja.
VSK sklep Cpg 203/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je odgovornost tretjih oseb, ki pristopijo k dolgu, solidarna z dolžnikom.
Sodba II Ips 413/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da med tožnikom in prvotoženko ni prišlo do sklenitve pogodbe, saj so potekala le pogajanja, ki niso pripeljala do sporazuma.
Sodba II Ips 382/99 — Vrhovno sodišče