pogodba o upravljanju
Sentenca
Pogodba o upravljanju nepremičnine zavezuje le tiste etažne lastnike, ki so k njej pristopili. Dejstvo, da etažni lastniki sosednjih objektov koristijo skupne površine, ne pomeni samodejne razširitve pogodbene zaveze na te lastnike, saj zakon ne določa obveznega skupnega upravljanja objektov zgolj na podlagi uporabe skupnih površin.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da uporaba skupnih površin TPC X. - stari del s strani lastnikov novega dela ne pomeni, da so objekti združeni v enotno upravljalsko celoto.
VSL Sodba II Cpg 206/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se solastniški delež, ki ga prispeva posamezen lastnik, ne more spreminjati retroaktivno glede na stanje ob koncu trimesečnega roka za zbiranje podpisov.
VSL Sodba I Cpg 813/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kasnejša dejanska realizacija pogodbe o upravljanju sanira njeno morebitno neveljavnost in da sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih ni konstitutivni pogoj za veljavnost pogodbe o upravljanju.
VSL sodba I Cpg 1250/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je za sklenitev pogodbe o upravljanju soseske pridobila soglasje solastnikov, ki bi predstavljali več kot polovico vrednosti nepremičnine.
VSL sodba II Cp 629/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razliko med pogodbo o upravljanju, za katero zadostuje večinsko soglasje solastnikov, in pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki ima drugačen pravni učinek.
VSL sodba in sklep I Cp 164/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da je uveljavitev Stanovanjskega zakona (SZ-1) avtomatično razveljavila pogodbe o upravljanju, sklenjene na podlagi prejšnjega zakona (SZ).
VSL sodba II Cp 1713/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da registracija pogodbe o upravljanju ni predpisana kot obličnost ad valorem, zato neregistracija ne vpliva na veljavnost pogodbenega razmerja.
VSL sklep II Cp 632/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je bil dolžan plačevati stroške upravljanja, ker pogodbeno razmerje v času nastanka dolga še ni bilo odpovedano.
VSL sodba I Cp 1471/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upravnik na podlagi pogodbe o upravljanju nastopa kot prevzemnik naročila, kar mu daje legitimacijo za izterjavo stroškov od lastnikov, ki svojih obveznosti ne poravnavajo pravočasno.
VSL sodba I Cpg 706/99 — Višje sodišče v Ljubljani