pogoj vzajemnosti pri denacionalizaciji
Sentenca
Pogoj vzajemnosti (tretji odstavek 9. člena ZDen) ni izpolnjen zgolj na podlagi načelne pravice tujih državljanov do vrnitve podržavljenega premoženja v Republiki Sloveniji. Za ugotovitev dejanske vzajemnosti je treba vsebinsko primerjati pogoje za vračanje premoženja v obeh državah, vključno z omejitvami, krogom upravičencev, vrstami premoženja in višino nadomestil. Organ mora presoditi, ali bi slovenski državljani v tuji državi lahko uveljavili primerljive zahtevke pod enakimi pogoji, kot jih določa ZDen.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj sklicevanje na posamezne tuje sodne odločbe ne zadostuje za ugotovitev vzajemnosti, če niso analizirani konkretni zakonski pogoji in omejitve tuje države.
UPRS Sodba I U 879/2018-64 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 9. člen -
Sodišče je pojasnilo, da se pogoj vzajemnosti nanaša tudi na državljane tistih držav, ki vračanja podržavljenega premoženja še niso uredile.
-
Sodišče je presojalo vprašanje vzajemnosti v razmerju do Republike Hrvaške v odsotnosti bilateralnega mednarodnega sporazuma.
sodba U 405/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo status denacionalizacijskega upravičenca za osebo, ki je bila ob smrti jugoslovanski in hrvaški državljan, pri čemer je bila zahteva zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogoja vzajemnosti in državljanstva.
Sodba I Up 693/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pogoj vzajemnosti presoja za osebe, ki so ob podržavljenju imele jugoslovansko državljanstvo in državljanstvo druge republike bivše SFRJ, v času odločanja pa so državljani tuje države, ki tudi izvaja denacionalizacijo.
Sodba I Up 1115/2000 — Vrhovno sodišče