pogojna davčna oprostitev
Sentenca
Pogojna davčna oprostitev je institut, pri katerem je davčna ugodnost vezana na izpolnitev kumulativnih pogojev, ki jih izrecno določajo davčni predpisi. Zavezanec mora za uveljavljanje oprostitve predložiti ustrezna dokazila in pisne izjave, pri čemer se vsebina teh izjav ne more nadomestiti s sklicevanjem na splošno znana dejstva ali podatke iz sodnega registra (7. člen ZPD). Ker gre za predpise prisilne narave, davčni zavezanec z obligacijskopravnimi razmerji ne more spremeniti davčne narave prometa mimo določb zakona.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da prevozne storitve ne sodijo med gradbene storitve v smislu davčne obravnave po ZPD.
Sodba X Ips 404/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da klavzule o oprostitvi na računih niso bile popolne, ker niso vsebovale obveznih podatkov o izjavi kupca (številka in datum), kar je onemogočilo priznanje oprostitve.
Sodba X Ips 1219/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni bila upravičena do uveljavljanja pogojne davčne oprostitve, ker ni bila registrirana za trgovsko dejavnost in ni vodila predpisanih evidenc.
Sodba X Ips 193/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj vključitev klavzule o davčni oprostitvi v pogodbo ne zadošča za izpolnitev formalnih zahtev, če ta ni zapisana na izdanem računu.
Sodba X Ips 520/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo opravljanja kmetijske dejavnosti in prilivov na žiro račun ne zadostuje za oprostitev plačila prometnega davka, če niso izpolnjeni posebni pogoji za izdajo računov po ZPD.
sodba U 799/2005 — Upravno sodišče
-
Tožnik kot mesar ni vodil predpisane evidence o nakupu, gibanju in porabi blaga, za katerega je uveljavljal oprostitev prometnega davka kot reprodukcijskega materiala.
Sodba I Up 566/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo sporno izpolnjevanje pogojev za oprostitev pri proizvodnih storitvah, kjer je tožnik neuspešno poskušal dokazati naravo posla s povezavo med subjekti.
sodba U 305/2004 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da davčni zavezanec ne more naknadno predložiti originalnih računov s popolno klavzulo, če ti niso bili predloženi v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora.
Sodba I Up 1214/2003 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru tožnik ni izkazal utemeljenosti oprostitve, ker izvenknjigovodska evidenca ni omogočala povezave med izdajnicami repromateriala in izdanimi računi.
Sodba I Up 1397/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila oprostitev zavrnjena zaradi nepredložitve izjav kupcev in neskladnosti s pogoji za prodajo blaga za nadaljnjo prodajo.
Sodba I Up 765/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za neizpolnitev pogojev glede obarvanja naftnih derivatov, ki so bili predmet prodaje kot kurilno olje.
Sodba I Up 667/2000 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni izpolnil pogojev za davčno oprostitev, ker prodaje ni predhodno najavil davčnemu organu in ni vodil ustrezne evidence o blagu, prodanem brez obračunanega prometnega davka.
Sodba I Up 92/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prodajalec nosi odgovornost za preverjanje statusa kupca, tudi če kupec predloži formalno izjavo, ki se kasneje izkaže za neresnično (npr. neobstoječi samostojni podjetnik).
sodba U 1843/2000 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da davčni organ pravilno zavrne oprostitev, če kupec v izjavi ni navedel vseh zahtevanih podatkov, kot je predmet poslovanja, tudi če gre za sicer registriranega subjekta.
sodba U 1854/99 — Upravno sodišče