pojasnilna dolžnost zdravnika
Sentenca
Pojasnilna dolžnost zdravnika (20. člen ZPacP) obsega obveščanje pacienta o njegovem zdravstvenem stanju, ciljih, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter vseh možnih tveganjih in stranskih učinkih medicinskega posega. Zdravnik ni dolžan opozoriti na tveganja, ki so izjemno nizka in za katera je razumno domnevati, da pri povprečnem pacientu ne bi vplivala na njegovo odločitev za poseg, zlasti če je pacient že seznanjen s splošnimi in bistveno večjimi tveganji, povezanimi z zdravljenjem.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZPPDČT)
- Pravilnik o uvrstitvi oseb na čakalni seznam zaradi zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa (Pravilnik o uvrstitvi oseb na ča…)
- Zakon o zdravstvenem varstvu (ZZV)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršitev pojasnilne dolžnosti uporabilo kot samostojen temelj za prisojo odškodnine zaradi nastale inkontinence urina po operativnem posegu.
VSM Sodba I Cp 33/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da če tožnik uspe izpodbiti zaključek o pravilno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, je to zadosten razlog za razveljavitev sodbe, tudi če ni izpodbijal ugotovitev o neobstoju zdravniške strokovne napake.
VSC Sklep Cp 398/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da zdravnik ni kršil pojasnilne dolžnosti, ker pacienta ni posebej opozoril na izjemno nizko tveganje prenosa rakavih celic z darovanega organa, saj je bil pacient že seznanjen z visokim splošnim tveganjem za rakava obolenja zaradi imunosupresivne terapije.
VSK Sodba I Cp 490/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica ni dokazala, da bi zahtevala osebni posvet z operaterjem, prav tako pa ni zatrjevala, da se posegu ne bi podvrgla, če bi bila seznanjena z vsemi tveganji.
VSL Sodba I Cp 239/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je bila pojasnilna dolžnost glede redkega zapleta pri zdravljenju ustrezno izpolnjena in dokumentirana.
VSC Sklep Cp 217/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena, ker je bila tožnica o tveganjih seznanjena na pregledu pred posegom in je šlo za njen četrti istovrstni poseg, zato okoliščina podpisa obrazca tik pred posegom ni bila odločilna.
VSL Sodba I Cp 700/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Tožnica v konkretnem primeru ni zatrjevala kršitve pojasnilne dolžnosti, zato se je sodišče osredotočilo le na strokovno izvedbo posega.
VSL Sodba I Cp 723/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da pojava kroničnega regionalnega bolečinskega sindroma (KRBS) in sinovitisa v konkretnem primeru nista predstavljala tveganj, o katerih bi moral biti pacient poučen v okviru pojasnilne dolžnosti.
VSL Sodba II Cp 1059/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila pojasnilna dolžnost ocenjena kot izpolnjena, saj je zdravnica pacientu podala natančna navodila, ga redno kontrolirala in mu omogočila pojasnila, pacient pa ni izkazal dvomov ali dodatnih vprašanj.
VSM Sodba I Cp 91/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru sodišče ni štelo za kršitev pojasnilne dolžnosti, da zdravnik pacienta ni posebej opozoril na možnost nastanka nevropatske bolečine pri operaciji, ki sicer ni bila nujna, a je bila medicinsko indicirana.
VSC Sodba Cp 263/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da pri telefonskem klicu v nujno medicinsko pomoč pojasnilna dolžnost ne obsega diagnoze, saj se ta lahko postavi le s kliničnim pregledom.
VSL Sodba II Cp 976/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo izpolnitev pojasnilne dolžnosti v primeru operativne vstavitve ramenske proteze, kjer je tožnik zatrjeval neustrezno obveščenost o tveganjih in stanju vgrajenega medicinskega pripomočka.
VSL Sodba I Cp 473/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost zaradi zloma nadlahtnice pri manipulaciji v splošni anesteziji in obseg nepremoženjske škode.
VSK Sodba I Cp 54/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da odsotnost pisne privolitve za operativni poseg ni vplivala na njeno veljavnost, saj je pacientka svojo voljo jasno izrazila s prihodom na operacijo in podpisom privolitvenega obrazca za anestezijo, ki je bila funkcionalni del celotnega zdravljenja.
VSRS Sodba II Ips 106/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pojasnilna dolžnost ni bila kršena zgolj zato, ker jo je opravil specializant, ki je bil za poseg usposobljen, saj je bila pacientka s tveganji in potekom posega ustrezno seznanjena.
VSL Sodba I Cp 867/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj podpis obrazca o privolitvi v operativni poseg ne pomeni avtomatično, da je bila pojasnilna dolžnost zdravnika v celoti in pravilno izpolnjena.
VSC Sodba Cp 296/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da pri operaciji polipa na sinusu pojasnilna dolžnost ni bila kršena, čeprav tožnica ni bila opozorjena na tveganje nevralgije, saj je bilo tveganje majhno, poseg pa nujen za ohranitev vida.
VSRS Sodba II Ips 203/2018 — Vrhovno sodišče
-
Vzročna zveza med opustitvijo pojasnilne dolžnosti in škodo je podana, če obstaja možnost, da bi pacient ob pravilni seznanitvi z riziki (npr. izpah ključnice pri fizioterapiji) zdravstveno obravnavo odklonil in bi tako škoda izostala.
VSC Sodba Cp 74/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi zatrjevane opustitve pojasnilne dolžnosti pri zdravstvenem posegu.
VSM Sodba I Cp 141/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da zdravnik ni kršil pojasnilne dolžnosti, ker je pacienta seznanil z najpogostejšimi zapleti operacije ušesa, ni pa ga bil dolžan posebej opozoriti na trajno izgubo okusa, ki predstavlja redko komplikacijo (5 % pojavnost).
VSC Sodba Cp 518/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena, ker je zdravnik predstavil optimistične in pesimistične možnosti izida ter pacientki omogočil dovolj časa za seznanitev s tveganji, pri čemer podrobna tehnična razlaga diagnoze ni bila nujna za razumevanje.
VSC Sodba Cp 437/2018 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPacP · 20. člen -
V konkretnem primeru je bila pojasnilna dolžnost glede brazgotinjenja kot posledice posega presojana v kontekstu odsotnosti pisnega soglasja.
VSL Sodba I Cp 140/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je zatrjevala kršitev pojasnilne dolžnosti zaradi opustitve seznanitve s tveganji pri odločitvi za indukcijo poroda namesto elektivnega carskega reza.
VSL Sodba I Cp 2257/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da poškodba živca kot redek kirurški zaplet pri sicer strokovno pravilno izvedeni operaciji ne predstavlja tveganja, o katerem bi moral biti pacient posebej poučen v okviru pojasnilne dolžnosti.
VSC Sodba Cp 578/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da pojavnost sepse pri operaciji kolena, merjena v promilih, predstavlja tako redko tveganje, da zdravnik zanj ni imel pojasnilne dolžnosti.
VSL Sodba II Cp 1943/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje, ali je bila pojasnilna dolžnost ustrezno izpolnjena glede tveganja priapizma pri urološkem posegu.
VSL Sodba II Cp 2229/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 239. člen OZ · 240. člen OZ · 6. člen OZ · 6. člen, odstavek 2 ZPacP · 20. člen -
Sodišče je poudarilo, da za sklepčnost tožbe zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti ni nujno, da tožnik zatrjuje, da ob pravilni informiranosti v poseg oziroma ukinitev zdravljenja ne bi privolil.
VSC sodba Cp 555/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, ali se lahko pomanjkanje anesteziologov v bolnišnici upošteva kot okoliščina, ki vpliva na obseg in kakovost izvedbe pojasnilne dolžnosti pred endotrahalno intubacijo.
VSM sodba I Cp 1279/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji pojasnilne dolžnosti nujno upoštevati, ali je bil poseg nujen in ali so bile indikacije za njegovo izvedbo z medicinsko dokumentacijo jasno potrjene.
VSRS sklep II Ips 140/2015 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali je bila tožnica ustrezno seznanjena s tveganji rizične nosečnosti in možnostmi razvoja anomalij plodu po odmrtju enega od dvojčkov.
VSL sodba II Cp 397/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila pojasnilna dolžnost opravljena, čeprav so bila imena živcev v pisnem opozorilu zapisana v latinščini, saj je bilo tveganje poškodbe živcev kot zapleta operacije povprečnemu človeku razumljivo.
VSRS sklep II DoR 26/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ustna seznanitev s specifičnimi poškodbami živcev ni bila potrebna, saj je bila tožnica seznanjena z možnostjo poškodbe živcev na splošno, dodatnih vprašanj pa ni imela.
VSL sodba III Cp 2411/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je bila pojasnilna dolžnost kršena v kontekstu operativnega posega na dlančnici, pri čemer je izpostavilo dolžnost seznanitve z možnimi zapleti operacije.
VSC sodba Cp 140/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo pojasnilno dolžnost v kontekstu posega zunajtelesnega drobljenja ledvičnih kamnov (ESWL) in poudarilo, da mora biti tveganje takšne narave, da lahko vpliva na pacientovo privolitev.
VSL sodba I Cp 1204/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali bi bila tožeča stranka ob ustrezni pojasnilni dolžnosti v času spremljanja rizične nosečnosti sposobna sprejeti drugačno odločitev o nadaljnjem poteku nosečnosti.
VSL sklep II Cp 2084/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila kršitev pojasnilne dolžnosti podana, ker za diagnostično bronhoskopijo, ki nosi tveganje pnevmotoraksa in motenj srčnega ritma, ni bila pridobljena vnaprejšnja privolitev pacienta.
VSRS sodba in sklep II Ips 342/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 239. člen OZ · 240. člen OZ · 6. člen OZ · 6. člen, odstavek 2 ZOR · 18. člen ZOR · 18. člen, odstavek 1 ZOR · 200. člen ZOR · 203. člen ZOR · 262. člen ZOR · 263. člen ZOR · 8. člen ZPP · 245. člen ZPP · 245. člen, odstavek 3 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 367. člen ZPP · 367.a člen ZPP · 377. člen ZPP · 41. člen ZPP · 41. člen, odstavek 2 ZZV · 104. člen -
V konkretnem primeru je šlo za presojo odgovornosti zaradi zapletov pri spinalni anesteziji in vprašanje, ali je bila tožnica ustrezno seznanjena s tveganji posega.
VSL sodba I Cp 2868/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali je bil pacient ustrezno poučen o tveganju življenjsko nevarnega vnetja trebušne slinavke pri ERCP posegu.
VSM sodba I Cp 1161/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da operater ne more prenesti pojasnilne dolžnosti na medicinsko sestro zgolj s podpisom privolitvenega obrazca, saj mora biti pacient poučen o tveganjih neposredno s strani zdravnika, ki poseg izvaja.
VSL sodba II Cp 771/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 147. člen -
Sodišče je poudarilo, da je treba pacienta opozoriti na redne rizike posamezne metode zdravljenja, pri čemer je ključna presoja, ali bi bila opozoritev na konkretni zaplet v danih okoliščinah obvezna.
VSL sklep I Cp 375/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da je bila zdravstvena ustanova odškodninsko odgovorna zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti pri endoskopskem posegu, saj pacientka ni bila seznanjena z odstranitvijo polipa, kljub strokovno pravilno opravljenemu posegu.
Sodba II Ips 43/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 169. člen -
Sodišče je poudarilo, da ima pacient pravico odkloniti medicinski poseg, če ni ustrezno obveščen o možnostih zdravljenja, kar je ključno pri presoji zdravniške odgovornosti za nastalo nepremoženjsko škodo.
VSL sodba II Cp 1898/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sepsa kot izjemno redek zaplet pri operativnem posegu ne sodi med tipična tveganja, o katerih bi moral biti pacient poučen v okviru pojasnilne dolžnosti.
Sodba II Ips 174/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je celovita obveščenost pacienta o možnih tveganjih ključna za pravno veljavno privolitev v operativni poseg.
Sodba II Ips 203/2012 — Vrhovno sodišče
-
Očitek o kršitvi pojasnilne dolžnosti glede možnosti termične poškodbe žolčevoda je neutemeljen, če do takšne poškodbe pri posegu ni dejansko prišlo.
Sodba II Ips 65/2012 — Vrhovno sodišče
-
Zdravstvena ustanova odgovarja za kršitev pojasnilne dolžnosti le, če se uresniči tveganje, na katerega bi pacienta morala opozoriti, a ga ni.
Sodba II Ips 72/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da standardizirani obrazci, ki vsebujejo le pavšalne navedbe o seznanjenosti z zapleti, ne zadostijo pojasnilni dolžnosti, če iz njih ni razviden konkretni obseg in vrsta predlaganega posega.
sodba II U 119/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženka ni kršila pojasnilne dolžnosti, saj je bila tožnica o okužbi sina z MRSO obveščena takoj po prejemu izvidov.
Sodba in sklep II Ips 684/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zaplet, ki se pojavi v 0,1 do 1,1 % primerov, ne predstavlja rednega tveganja, o katerem bi moral biti pacient poučen.
VSL sodba II Cp 682/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev pojasnilne dolžnosti o metodah zdravljenja prepreči prevalitev odgovornosti za zaplete na pacienta, ne glede na strokovno izvedbo posega.
VSL sklep I Cp 4295/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila pojasnilna dolžnost kršena, ker zdravnik pacienta ni seznanil z možnostjo alternativne metode zdravljenja (presaditve), ki je bila v danih okoliščinah običajna in predvidljiva.
Sodba in sklep II Ips 99/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opustitev opozorila o zmanjšani učinkovitosti kontracepcijskih tablet zaradi interakcije z drugim zdravilom predstavlja kršitev pojasnilne dolžnosti.
Sodba II Ips 736/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče presojalo, ali je zdravstveno osebje pri izvajanju CT angiografije kršilo pojasnilno dolžnost glede tveganj, povezanih s stanjem pacientkinega ožilja.
VSL sodba I Cp 2008/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da soglasje pacienta nima pravne veljave, če zdravnik predhodno ni izpolnil pojasnilne dolžnosti v zvezi z diagnozo in tveganji posega.
VSM sodba I Cp 1107/2004 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila kršitev pojasnilne dolžnosti podana, ker zdravnik mladoletne tožnice ni seznanil z možnimi načini odstranjevanja bradavic in posledicami posega, zaradi česar zakonita zastopnica ni mogla podati veljavne privolitve.
VSM sodba I Cp 505/2003 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je zdravnica kršila pojasnilno dolžnost, ker pacientke ni poučila o možnem zmanjšanju učinkovitosti kontracepcijskih sredstev zaradi sočasnega jemanja zdravila Rifabutin, čeprav je bila verjetnost tega stranskega učinka majhna.
VSL sodba I Cp 870/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kršitev pojasnilne dolžnosti in dolgotrajna negotovost pacienta glede nujnosti odstranitve tujka iz telesa predstavljata pravno priznano škodo v obliki strahu in telesnih bolečin.
Sklep II Ips 494/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila pojasnilna dolžnost kršena, ker zdravnik ni predvidel in pojasnil možnosti konverzije liposukcije v ekscizijo, kar bi vplivalo na pacientkino privolitev v drugi poseg.
Sodba II Ips 9/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora zdravnik nosečnico seznaniti s tveganji nosečnosti po 35. letu starosti in možnostmi diagnostičnih preiskav, kot je amniocenteza, da bi ji omogočil svobodno odločitev o nadaljevanju nosečnosti.
Sodba II Ips 306/95 — Vrhovno sodišče