pojem dobre vere v potrošniškem pravu
Sentenca
Pojem dobre vere, ki kot merilo za presojo nepoštenosti pogodbenih pogojev določa 24. člen ZVPot, je treba razlagati v skladu z zahtevami poštenja in vestnosti ter v povezavi z obsegom pojasnilne dolžnosti podjetja do potrošnika. Pri tem je treba upoštevati merila, ki so se izoblikovala v sodni praksi Sodišča Evropske unije (SEU) glede Direktive 93/13/EGS, zlasti v zvezi s transparentnostjo in informiranostjo potrošnika o tveganjih, povezanih s pogodbenimi določili.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo nepoštenosti pogodbenih pogojev bistvena izpolnitev pojasnilne dolžnosti banke glede valutnih tveganj, ne le subjektivno zavedanje banke o gibanju tečaja.
VSRS Sklep II Ips 28/2025 — Vrhovno sodišče