pomen ustaljene poslovne prakse

Ustaljena praksa med strankama je relevantna pri presoji pogodbenih razmerij med gospodarskimi subjekti, vendar ima pri razmerju med banko in fizično osebo, ki ne nastopa kot gospodarski subjekt, le drugotno oziroma omejeno vlogo (12. člen OZ). V potrošniških razmerjih prevladujejo kogentna pravila o varstvu imetnikov transakcijskih računov nad zgolj ustaljeno prakso med pogodbenima strankama.