pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
Sentenca
Kaznivo dejanje pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja (287. člen KZ) je podano, kadar storilec aktivno podpira osebo, ki se skriva pred oblastmi, oziroma ovira državne organe pri njenem odkrivanju in ulovitvi. Za obstoj kaznivega dejanja ni nujno, da je bila oseba, ki ji je bila nudena pomoč, predhodno pravnomočno obsojena; zadošča dejstvo, da se je ta oseba skrivala pred oblastmi zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se kot predhodno kaznivo dejanje ne štejejo dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo, ter da je za obstoj pomoči bistvena dokazanost storilčevega subjektivnega odnosa (zavest in namen) do dejanja, ki ga je storil glavni storilec.
VSL sklep I Kp 1184/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je bila za kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD odločilna okoliščina skrivanja pred oblastmi, ne pa nujno predhodna obsodba osebe, ki ji je bila nudena pomoč.
Sodba I Ips 61/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru obsojenec ni mogel biti spoznan za krivega, ker opis dejanja ni vseboval navedbe, da je ilegalec, kateremu je obsojenec nudil zvezo, dejansko pobegnil pred oblastmi.
Sodba I Ips 205/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo razmejitev med kaznivimi dejanji zoper ljudstvo in državo ter splošnimi kaznivimi dejanji pri pomoči storilcu, ob upoštevanju historične uporabe pravnih pravil.
Sodba I Ips 29/97 — Vrhovno sodišče
-
Pomoč pri ilegalnih prehodih meje bivšim pripadnikom vojaških enot ni bila kazniva, ker ni bilo dokazano, da bi šlo za pomoč storilcem vojnih zločinov.
Sodba I Ips 71/96 in I Ips 146/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da sorodstveni privilegij pri pomoči storilcu velja tudi za politična kazniva dejanja, čeprav tedanja zakonodaja (ZKLD/1946) tega izrecno ni določala.
Sodba I Ips 98/96 — Vrhovno sodišče