pomota pri vročanju
Sentenca
Pomota pri vročanju nastopi, kadar vročitev ni bila opravljena v skladu s predpisanimi pravili, zaradi česar se šteje, da je bila vročitev opravljena šele takrat, ko je naslovnik dokument dejansko prejel. Dokazno breme glede dejanskega prejema v primeru pomote nosi organ oziroma vročevalec, medtem ko se pravilno izpolnjena vročilnica šteje za dokaz o pravilni vročitvi, dokler ni dokazano nasprotno (98. člen ZUP).
Iz posameznih sodb
-
Tožnik kljub dejanski vročitvi poziva ni v roku predložil zahtevanih dokumentov, zato pomota pri vročanju ni vplivala na zakonitost sklepa o ustavitvi postopka.
UPRS Sodba I U 1642/2019-26 — Upravno sodišče
-
Tožnik je zatrjeval, da zaradi poškodovanega hišnega predalčnika ni prejel obvestila o vročitvi, zato je sodišče naložilo organu preverjanje dejanskega dneva vročitve.
UPRS sodba in sklep I U 1814/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZUP · 235. člen ZUP · 87. člen ZUP · 98. člen ZUP · 98. člen, odstavek 1 ZUS-1 · 2. člen ZUS-1 · 2. člen, odstavek 1 ZUS-1 · 36. člen ZUS-1 · 36. člen, odstavek 1 ZUS-1 · 36. člen, odstavek 1, točka 2 ZUS-1 · 64. člen ZUS-1 · 64. člen, odstavek 1 ZUS-1 · 64. člen, odstavek 1, točka 2 -
Sodišče je pojasnilo, da se navedeni člen ne uporablja za primere domnevnih napak poštne službe pri samem postopku vročanja, temveč le za primere, ko je dokument prejela neprava oseba.
UPRS sodba I U 1444/2015 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila vročitev napačna, ker je odločbo prejel tožnikov sin, zato se je kot dan vročitve upošteval dejanski datum seznanitve tožnika z vsebino odločbe.
VDSS sodba Psp 665/2015 — Višje delovno in socialno sodišče