pomožni stanovanjski prostor
Sentenca
Pomožni stanovanjski prostor je prostor, ki funkcionalno sodi k stanovanju in predstavlja njegov sestavni del, ne glede na to, ali se nahaja v stanovanjski hiši ali zunaj nje (2. člen SZ). Za opredelitev prostora kot pomožnega stanovanjskega prostora mora obstajati funkcionalna povezanost s stanovanjem, kar se presoja na podlagi pravnega naslova za uporabo, načina dodelitve in dejanske rabe prostora kot celote s stanovanjem.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da parkirni prostor predstavlja pomožni prostor, ki je sestavni del stanovanja, čeprav v kupoprodajni pogodbi iz leta 1992 ni bil izrecno naveden.
VSL Sodba I Cp 672/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da parkirni prostor predstavlja sestavni del stanovanja, če okoliščine primera kažejo, da je bil predmet kupoprodajne pogodbe že ob odkupu stanovanja v procesu lastninjenja, čeprav v njej ni bil izrecno naveden.
VSL sodba I Cp 3185/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je parkirno mesto v kleti pomožni stanovanjski prostor, ki je sestavni del stanovanja in je bilo zato predmet prodaje, čeprav v prodajni pogodbi ni bilo posebej navedeno.
VSL sodba I Cp 2099/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ni izkazal dejstev, ki bi utemeljevala status garaže kot pomožnega stanovanjskega prostora, saj ni dokazal njene funkcionalne povezanosti s stanovanjem.
Sodba II Ips 280/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da garažna prostora nista bila bistveni del stanovanjske funkcionalne celote, zato je bila njuna ločena odsvojitev od stanovanja pravno veljavna.
Sodba II Ips 373/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da garaža ni pomožni prostor stanovanja, ker je imel tožnikov prednik zanjo posebno odločbo, ni bila točkovana skupaj s stanovanjem, v objektu pa je bilo bistveno manj garaž kot stanovanj.
Sodba II Ips 928/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da 50. člen prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR) ni bil podlaga za samostojno pridobitev pravice do kleti, temveč se je nanašal izključno na stanovanjsko pravico na stanovanju.
Sodba II Ips 383/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri razlagi nejasno opredeljenega predmeta prodajne pogodbe uporabilo smiselno razlago določb o pripadajočih kletnih prostorih.
VSL sodba I Cp 1556/93 — Višje sodišče v Ljubljani