popolna rešitev predmeta obtožbe
Sentenca
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka zaradi nepopolne rešitve predmeta obtožbe (7. točka prvega odstavka 371. člena ZKP) je podana le, če sodišče v sodbi ni vsebinsko odločilo o dejanju, ki je opisano v obtožnem aktu. Ta kršitev ni podana zgolj zaradi nestrinjanja pritožnika z dokazno oceno sodišča, opustitvijo izvedbe določenih dokazov ali neupoštevanjem razhajanj v izpovedbah prič, temveč se nanaša izključno na procesno dolžnost sodišča, da razsodi o celotnem opisu kaznivega dejanja, kot ga je podalo tožilstvo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno obrazložilo izpustitev dela očitka o žaljivi obdolžitvi in preostanek utemeljeno kvalificiralo kot razžalitev.
VSM Sodba II Kp 49194/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 158. člen, odstavek 2 ZKP · 344. člen ZKP · 344. člen, odstavek 1 ZKP · 359. člen ZKP · 359. člen, odstavek 1 ZKP · 359. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 7 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 429 ZKP · 434. člen ZKP · 434. člen, odstavek 1 -
Pritožbeno sodišče je poudarilo, da pritožbene navedbe o nepravilni dokazni oceni ne morejo utemeljiti kršitve popolne rešitve predmeta obtožbe, če je sodišče o opisanem dejanju v izreku sodbe dejansko vsebinsko odločilo.
VSM Sodba II Kp 8528/2016 — Višje sodišče v Mariboru