popolnost tožbe
Sentenca
Za popolnost tožbe po prvem odstavku 180. člena ZPP ni zahtevano navajanje vseh pravnorelevantnih dejstev, temveč zgolj tistih dejstev, ki tožbeni zahtevek nedvoumno individualizirajo in ga s tem ločijo od drugih zahtevkov. Navedba dejstev mora biti zadostna, da sodišču omogoči nadaljnje obravnavanje zadeve. Tožnik mora v tožbi podati dejstveno podlago, ki utemeljuje zahtevek, pri čemer se popolnost vloge presoja glede na sposobnost sodišča, da na podlagi navedenega identificira predmet spora.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo, da nepopolnost tožbe nastopi, če tožba ne vsebuje nobenih dejstev v zvezi z zahtevkom ali če ta dejstva zahtevka ne individualizirajo dovolj natančno.
VSL Sodba II Cpg 201/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Sodišče je poudarilo razliko med nepopolnostjo tožbe (procesna predpostavka) in nesklepčnostjo tožbe (materialnopravno vprašanje), saj nesklepčnosti ni mogoče odpravljati z nalogom za dopolnitev vloge po 108. členu ZPP.
VSL Sklep I Cp 501/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji popolnosti tožbe v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, dolžno upoštevati ugovorne navedbe tožene stranke in celotno procesno gradivo, iz katerega izhaja historični dogodek.
VSK Sklep Cpg 110/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razsodilo, da tožba ni nepopolna zgolj zato, ker tožeča stranka v njej ni izrecno navedla vsake posamezne stroškovne postavke iz priloženega računa, če so te postavke razvidne iz samega dokaza.
VSK Sklep Cpg 88/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da tožniku podatkov iz vsakega posameznega računa ni treba ponovno prepisovati v tožbo, če so ti razvidni iz priloženih listin, tožena stranka pa terjatvam ugovarja le pavšalno.
VSL Sodba II Cpg 33/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Tožeča stranka je nepopolnost tožbe poskušala sanirati zgolj s predložitvijo računov v prilogah, ne da bi v sami tožbi pojasnila pravno podlago oziroma naravo razmerja, iz katerega izvira zahtevana terjatev.
VSC Sklep III Cpg 97/2019 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Dodajanje identifikacijskega znaka nepremičnine k že obstoječi navedbi katastrske občine in parcelne številke ne vpliva na popolnost tožbe, saj je bila nepremičnina že predhodno dovolj določeno označena.
VSL Sklep I Cp 819/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 318. člen -
Tožnik ne more uspešno uveljavljati, da bi sodišče identifikacijske podatke toženca pridobilo po uradni dolžnosti iz drugih izvršilnih postopkov, v katerih je toženec udeležen.
VSL Sklep I Cp 332/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo tožbo, ker tožeča stranka kljub pozivu sodišča ni dopolnila navedb o prebivališčih oziroma sedežih toženih strank, kar je nujen pogoj za popolnost tožbe.
VSRS Sklep II Ips 286/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je napačno zavrglo tožbo, ker je štelo, da tožeča stranka ni dovolj substancirala tožbe, čeprav je dolžnik v ugovoru že priznal obstoj poslovnega razmerja in se je spor omejil zgolj na vprašanje plačila in napak opravljenega dela.
VSL Sklep I Cpg 570/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost opredelitve meje in lastninske pravice na podlagi historičnih podatkov o parcelaciji in zemljiškoknjižnih točk.
VSL sklep I Cp 5/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Tožeča stranka kljub pozivu sodišča ni navedla pravno odločilnih dejstev, na katerih temelji njen denarni zahtevek, zato je bila tožba zavržena.
VSL sklep I Cpg 414/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je s podrobnim poznavanjem vsebine naročila in dobave blaga v odgovoru na tožbo sama izpodbila lastne navedbe o nepopolnosti tožbe.
VSL sodba II Cpg 389/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožba popolna, ker je tožnica jasno opredelila dve pravni podlagi zahtevka: spregled pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) in odškodninsko odgovornost, ter navedla konkretna ravnanja toženca.
VSL sklep II Cp 178/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker ni upoštevalo dejstev in listin, ki jih je tožnik navedel v pritožbi zoper sklep, s čimer je spregledalo, da je tožba s tem postala formalno popolna.
VSL sklep I Cpg 1774/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožba ni nepopolna zgolj zato, ker tožnik na poziv sodišča ni navedel vseh pravnorelevantnih dejstev, če so bila navedena dejstva zadostna za individualizacijo zahtevka.
VSL sklep II Cpg 685/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj tožbeni predlog brez opisane dejanske podlage (življenjskega dogodka) ne zadostuje za popolnost tožbe.
VSM sklep I Cpg 43/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker tožeča stranka kljub pozivu k dopolnitvi ni navedla manjkajočih dejstev, temveč je zgolj predložila dokaze, ki ne morejo nadomestiti trditvene podlage.
VSL sklep II Cpg 1189/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je tožba za ugotovitev obstoja služnostne pravice dovolj individualizirana, če tožnik jasno opredeli zahtevek zoper toženo stranko, ki je lastnica obremenjene nepremičnine.
VSL sklep II Cp 1082/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prepletanje tožbenega zahtevka z dejanskimi trditvami in dokazi v tožbi, ki jo vloži pravni laik, ne pomeni nepopolnosti tožbe, če je zahtevek vsebinsko jasen.
VSL sklep IV Cp 1302/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Sodišče je napačno pozvalo tožečo stranko k dopolnitvi tožbe, saj je bil predmet vtoževanih računov jasno razviden in ni bilo dvoma o vsebini zahtevka.
VSL sklep I Cpg 1275/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrglo tožbo zaradi domnevne nepopolnosti, čeprav je vloga vsebovala zadostne elemente za individualizacijo zahtevka.
VSL sklep IV Cp 476/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je tožba popolna, če iz nje izhajajo dejstva, ki omogočajo identifikacijo odškodninskega zahtevka zoper državo, ne glede na to, ali je tožnik izrecno navedel pravno podlago.
VSL sklep II Cp 466/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj predložitev izpiska iz poslovnih knjig ne nadomesti zahtevane trditvene podlage o dejanskem temelju terjatve.
VSL sklep I Cpg 772/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da poziv k odpravi nepopolnosti tožbe ni povezan s prekluzijo navajanja dejstev, saj se ta institut nanaša zgolj na formalno urejenost vloge.
VSL sklep I Cpg 1030/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je zahtevek dovolj konkretiziral z navedbo računov in predložitvijo dokazil, medtem ko je toženec ugovor podal le pavšalno, zato dodatna konkretizacija s strani upnika ni bila potrebna.
VSL sodba I Cpg 418/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni pojasnila, na kaj se nanašajo v predlogu za izvršbo navedeni računi, kar je onemogočilo identifikacijo tožbenega zahtevka.
VSL sodba in sklep I Cpg 746/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji popolnosti tožbe upoštevati konkretne okoliščine primera in ne le strogo formalne zahteve, saj se popolnost in sklepčnost v praksi pogosto prepletata.
VSL sklep I Cp 1313/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno zavrnilo celoten zahtevek, namesto da bi glede nepopolnih delov tožbe ravnalo v skladu s pravili o procesni nepopolnosti vlog.
VSL sklep I Cp 3715/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno postopalo, ko je tožeči stranki omogočilo popravo prvotno nedoločenega tožbenega zahtevka v skladu s procesnimi pravili.
VSK sodba Cp 891/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razsodilo, da tožnica ni dolžna nositi bremena zaradi razlike med uradnim podatkom o prebivališču v centralnem registru in dejanskim prebivališčem toženke, če je podatke pridobila v skladu z zakonom.
Sklep II Ips 72/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je toženka po vložitvi tožbe stanovanje prodala, ne more biti razlog za zavrženje tožbe zaradi napačnega naslova, če je bil ta v času vložitve tožbe pravilen.
Sklep II Ips 510/99 — Vrhovno sodišče