poprava očitnih pisnih in računskih pomot
Sentenca
Za popravo napak v imenih in številkah ter drugih očitnih pisnih in računskih pomot v sodni odločbi je pristojno sodišče prve stopnje, ki je odločbo izdalo. O popravi se izda poseben sklep, ki se zapiše na izvirniku odločbe, strankam pa se vroči popravljen prepis. Ker gre za procesno opravilo sodišča prve stopnje, takšne pomanjkljivosti ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa pred višjim sodiščem, dokler niso odpravljene na predvideni način (328. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
Iz posameznih sodb
-
Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe glede napačno zapisanih imen in številk v sklepu, saj je za odpravo tovrstnih napak pristojno sodišče prve stopnje s sklepom o popravi.
VSL Sklep I Cp 493/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je s popravnim sklepom odpravilo napako v zapisu letnice začetka teka zakonskih zamudnih obresti, saj je šlo za očitno pisno pomoto.
VSL Sodba in sklep I Cp 1507/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je popravilo ime toženke v uvodu sodbe, saj je bila identiteta stranke kljub napačnemu zapisu imena nesporna na podlagi EMŠO in priloženega dokaznega gradiva.
VSL Sodba in sklep II Cp 1945/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je očitno pomotoma navedlo napačno oznako vpisnika (Cp namesto Cpg), kar je mogoče odpraviti s popravnim sklepom, saj je bila vsebina sklepa sicer pravilna.
VSL Sklep II Cpg 1139/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Predlog za popravo sklepa o dedovanju ni dopusten za spreminjanje obsega zapuščine, saj gre za vsebinsko vprašanje, ki ga ni mogoče sanirati kot očitno pisno pomoto.
VSL sklep I Cp 1825/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno označbo dolžnika v uvodu sklepa štelo za očitno pisno pomoto, saj je bila procesna legitimacija pravnega naslednika že predhodno pravnomočno ugotovljena.
VSL sklep Cst 222/2013 — Višje sodišče v Ljubljani