poprava pomotnega vpisa v zemljiški knjigi
Sentenca
Poprava pomotnega vpisa je postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odpravi neskladje med opravljenim vpisom in dovoljenim vpisom (200. člen ZZK-1). Odprava pomote je dopustna le, če trenutno stanje zemljiške knjige to omogoča oziroma če osebe, za katere bi imela poprava pravne posledice, s tem soglašajo. Pravica do izjave prizadetih oseb je zagotovljena v okviru ugovornega postopka, saj je bila predhodna obveznost zaslišanja pred izdajo sklepa v zakonodaji črtana.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da poprava pomote ni dopustna, če bi posegla v pravni položaj oseb, ki s tem ne soglašajo, ali če stanje zemljiške knjige ne dopušča več izvedbe poprave.
VSK sklep CDn 25/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da vpis stvarne služnosti, ki temelji na listini prejšnjega lastnika, ni dopusten kot poprava pomote, če se sedanji zemljiškoknjižni lastnik, ki je pravico pridobil po migraciji podatkov, s tem ne strinja.
VSK sklep CDn 294/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo popravo pomotnega vpisa, ker udeleženci postopka niso podali soglasja, sporna vprašanja o hipotekarnem upravičenju pa je napotilo na pravdni postopek.
VSK sklep CDn 477/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Predlagateljica je neuspešno uveljavljala popravo vpisa, ker je trdila, da vpis ni skladen z dednim sklepom, čeprav je bil vpis skladen s sklepom zemljiškoknjižnega sodišča, ki je vpis dovolil.
VSL sklep I Cp 1311/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru zahteva za popravo vpisa ni bila utemeljena, ker je bil opravljeni vpis v zemljiški knjigi skladen s sklepom o dovolitvi vpisa, čeprav je pritožnica trdila, da vpis ni skladen z izvorno denacionalizacijsko odločbo.
VSK sklep Cp 111/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo popravo vpisa, s katerim je bila pomotoma izbrisana zastavna pravica v obsegu, ki je presegal solastninski delež dolžnika iz izvršilnega postopka.
VSK sklep I Cp 1328/2006 — Višje sodišče v Kopru