poprava tožbe
Sentenca
Če je tožba nerazumljiva ali nepopolna, mora sodišče tožnika pozvati na odpravo pomanjkljivosti in ga poučiti o posledicah neaktivnosti (273. člen ZPP). Sodišče mora stranki nuditi ustrezno usmeritev, vendar ne sme prevzeti vloge stranke ali njenega pooblaščenca, saj bi pretiran angažma sodišča porušil načelo enakosti orožij in nepristranskosti postopka. Dolžnost sodišča je omejena na zagotovitev procesnih pogojev za vsebinsko obravnavo, ne pa na vsebinsko oblikovanje tožbenih navedb namesto stranke.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da popravek napačnega sedeža tožene stranke v tožbi, ki je nastal zaradi pomote pri navedbi države, ne pomeni nedopustne subjektivne spremembe tožbe, temveč zgolj dopustno popravo nerazumljive vloge.
VSRS Sklep III Ips 13/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da napačna navedba opravilne številke sklepa o izvršbi v dopolnitvi tožbe ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj njeno popravo.
VSL sodba II Cpg 229/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dopustilo dopolnitev tožbenega zahtevka z opredelitvijo denarnega zneska, saj to ni spremenilo dejanske podlage tožbe.
VSRS Sodba III Ips 80/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je sodna praksa po ZPP iz leta 1977 dopuščala širše možnosti poprave tožbe glede naziva tožene stranke kot veljavni ZPP, vendar zavrženje ostaja skrajni ukrep, ko tožene stranke objektivno ni mogoče identificirati.
VSC sodba Cp 653/2015 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Sodišče je ocenilo, da dvakratni poziv na popravo tožbe zadošča za seznanitev stranke s procesnimi obveznostmi, tudi če gre za pravno neuko stranko.
VSRS sklep II Ips 262/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru kršilo postopek, ker ni dopustilo poprave tožbe glede identifikacije tožene stranke, čeprav je bila tožba zaradi zamenjave identitete oseb z enakim imenom nepopolna.
VSL sklep I Cp 1162/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker tožnica kljub pozivu ni postavila določenega zahtevka in opredelila vrednosti spora.
VSL sklep I Cp 2625/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dopustilo popravo naziva tožeče stranke (etažnih lastnikov) in odpravo pomot pri zapisu imen, pri čemer je uskladitev zahtevka zaradi prehoda na evro opredelilo kot popravo in ne spremembo tožbe.
VSL sodba I Cpg 850/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je neutemeljeno zahtevalo popravo tožbe glede naziva in sedeža strank, saj je z njima že razpolagalo na podlagi drugih vlog v spisu.
VSL sklep I Cpg 995/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi 108. člena ZPP zahtevati popravo tožbe, saj zahtevek ni bil določen glede višine in vsebine terjatve.
VSK sklep I Cp 1109/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru nedopustno samo izoblikovalo tožbeni zahtevek, namesto da bi tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
VDS sklep Pdp 584/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da navedba poimensko naštetih lastnikov namesto prvotno neobstoječe skupnosti lastnikov predstavlja popravo tožbe in ne spremembe tožbe.
VSL sodba in sklep I Cpg 230/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrglo tožbo na vrnitev kovinskega pokala, saj je tožeča stranka po pozivu sodišča sporni predmet v pripravljalni vlogi natančneje opisala in s tem odpravila pomanjkljivost.
VSL sklep II Cp 1031/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo tožbo za umaknjeno, ker tožnica kljub pozivu ni opredelila tožbenega zahtevka zoper zavarovalnico po višini, pri čemer se je sodišče oprlo na procesna pravila ZPP, ki so nadomestila prejšnjo ureditev pred sodišči združenega dela.
VDS Sklep Pdp 720/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker tožeča stranka kljub pozivu ni zagotovila naslova, na katerem bi bila vročitev tožene stranke dejansko izvedljiva.
VSL sklep I Cp 715/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno zavrglo tožbo kot nerazumljivo zgolj zaradi nenavedbe denarne enote, čeprav je bila valuta razvidna iz časa vložitve tožbe, sodišče pa bi moralo stranko pozvati k pojasnitvi.
VSL sklep Cpg 317/93 — Višje sodišče v Ljubljani