popravek davčne osnove za DDV
Sentenca
Davčni zavezanec lahko popravi oziroma zmanjša znesek obračunanega DDV na podlagi neplačane terjatve le, če je terjatev v stečajnem postopku priznana kot upniška terjatev (39. člen ZDDV-1). Terjatve, ki se po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) obravnavajo kot stroški stečajnega postopka in se ne prijavljajo v stečajnem postopku, ne izpolnjujejo pogojev za popravek davčne osnove in zmanjšanje obračunanega DDV, saj nimajo narave priznanih upniških terjatev.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da terjatev, ki se v stečajnem postopku obravnava kot občasni strošek stečajnega postopka, ne predstavlja priznane upniške terjatve, zato zanjo ni dopusten popravek obračunanega DDV.
UPRS Sodba I U 954/2020-22 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev prijave terjatve v stečajni postopek sama po sebi ne izključuje pravice do znižanja davčne osnove za DDV, če je mogoče dokazati dejansko nepoplačljivost terjatve.
UPRS Sodba I U 1413/2019-15 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru, ko zavezanec nima izvršilnega naslova, že pojmovno ni mogoče govoriti o neuspešni izvršbi, ki bi upravičevala popravek davčne osnove.
Sodba X Ips 374/2012 — Vrhovno sodišče