poravnava

Sentenca

Poravnava je dvostranska pogodba, s katero stranke z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor ali odpravijo negotovost glede pravnega razmerja ter določijo svoje pravice in obveznosti (1050. člen OZ). Za njeno veljavnost je odločilna volja strank, da z medsebojnim popuščanjem uredijo sporno razmerje. Če stranki pod imenom poravnave opravita drug pravni posel, se za njuno razmerje uporabljajo določbe, ki veljajo za dejansko opravljeni posel, in ne določbe o poravnavi (1054. člen OZ).

Iz posameznih sodb

  • V obravnavanem primeru je bila poravnava sklenjena z razveznim pogojem, da se povrne prejeta odškodnina, če se naknadno ugotovi sokrivda prejemnika za prometno nesrečo.

    VSL Sodba II Cp 2033/2018 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je štelo za poravnavo dogovor med udeležencema prometne nesreče, da vsaka stranka krije svojo škodo, s čimer sta odpravila negotovost glede odškodninske odgovornosti.

    VSL sodba III Cp 991/2015 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V obravnavanem primeru je bil sporazum o odškodnini, sklenjen izven formalnega postopka razlastitve, opredeljen kot veljavna poravnava, ki je z izplačilom odškodnine v celoti izpolnjena.

    Sklep II Ips 334/2013 — Vrhovno sodišče

  • Dokončni obračun v gradbeništvu ima naravo izvensodne poravnave, če stranka s sprejemom plačila in odsotnostjo izrecnega zadržka izrazi voljo za dokončno ureditev medsebojnih obveznosti.

    VSL sodba I Cpg 476/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da dogovor o obročnem plačilu dolga zaradi slabega premoženjskega stanja dolžnika utemeljuje obstoj negotovosti pravnega razmerja, kar omogoča kvalifikacijo sporazuma kot poravnave.

    VSL sodba I Cpg 473/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da je poravnava, sklenjena med oškodovancem in zavarovalnico, zavezujoča in preprečuje ponovno uveljavljanje zahtevkov iz istega škodnega dogodka, saj poravnava pravno dokončno uredi razmerje.

    Sklep VIII Ips 2/2010 — Vrhovno sodišče

  • Tožnik se je neuspešno skliceval na ponudbo poravnave toženke, ki je vključevala odbitek zaradi sokrivde, čeprav je tožnik to ponudbo zavrnil, zato vsebina pogajanj ni bila zavezujoča.

    Sodba II Ips 819/2008 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bila odpoved zapadlim terjatvam v zameno za takojšnjo izpisnico opredeljena kot poravnava, ki stranke zavezuje.

    VSL sodba I Cp 2373/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da je bila s sklenjeno poravnavo zajeta vsa škoda iz prometne nesreče, vključno z izgubo na plači, saj je bila ta tožnici znana že pred podpisom poravnave.

    VSK sodba I Cp 3/2006 — Višje sodišče v Kopru

  • Morebitna pomanjkljiva skrbnost pooblaščenca ali sindikata pri sklenitvi poravnave predstavlja notranje razmerje med naročnikom in pooblaščencem ter ne vpliva na veljavnost poravnave v razmerju do nasprotne stranke.

    Sodba VIII Ips 68/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je poravnava s klavzulo o odpovedi vsakršnim zahtevkom zavezujoča in preprečuje uveljavljanje dodatnih odškodninskih zahtevkov iz istega škodnega dogodka.

    Sodba II Ips 283/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v tem primeru presojalo naravo poravnave kot avtonomnega akta, ki ureja medsebojne obveznosti strank iz prodajne pogodbe.

    Sodba III Ips 53/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da se tožnica s podpisom sporazuma o odškodnini za škodo pri gradnji plinovoda izrecno odpove nadaljnjim zahtevkom, pri čemer ni ugotovilo razlogov za ničnost.

    Sodba in sklep II Ips 608/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da stranka po sklenitvi dogovora o poplačilu terjatev, ki ima naravo poravnave, ne more več uveljavljati ugovorov glede temelja odškodninske terjatve, ki je bila predmet tega dogovora.

    VSL sodba I Cpg 1302/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da je zmotno presojati veljavnost poravnave na podlagi naknadnih izvedenskih mnenj, ki spreminjajo vedenje strank o višini obveznosti v času dogovora.

    Sklep II Ips 388/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da izvensodne poravnave ni mogoče izpodbijati zaradi čezmernega prikrajšanja, prav tako pa ni podana zmota, če stranka zgolj naknadno ugotovi, da poravnava ne zadovoljuje njenih interesov.

    Sodba VIII Ips 212/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da stranka ne more zahtevati višje odškodnine po že sklenjeni poravnavi, če ne dokaže nastanka novih, nepričakovanih posledic škodnega dogodka.

    VSL sodba II Cp 597/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da je bila poravnava sklenjena, ker sta stranki dosegli soglasje o skupnem znesku odškodnine za škodo iz prometne nesreče, pri čemer so bili odvetniški stroški obravnavani le kot stranska točka pogodbe.

    VSL sodba II Cp 370/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da je poravnava nastala s podpisom odrečne izjave, pri čemer na njeno veljavnost ni vplivalo dejstvo, da je upnik kasneje pri sodišču vložil vlogo za dodatne zahtevke, ki niso bili del dogovorjene poravnave.

    VSK sodba Cp 279/93 — Višje sodišče v Kopru

  • V obravnavanem primeru je sporazum o prenehanju najemnega razmerja poslovnega prostora po 23. členu ZPSPP pridobil naravo poravnave, zaradi česar je bila presoja utemeljenosti posameznih faktur iz prvotnega najemnega razmerja brezpredmetna.

    VSL sodba Cpg 465/93 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri

VDSS Sklep Pdp 986/2018 Višje delovno in socialno sodišče
VSL Sodba II Cp 2033/2018 Višje sodišče v Ljubljani
VSL Sodba I Cpg 1324/2016 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sklep III Cp 957/2016 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba III Cp 991/2015 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cpg 1211/2015 Višje sodišče v Ljubljani
Sklep II Ips 334/2013 Vrhovno sodišče
VSL sodba I Cpg 476/2012 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba I Cpg 473/2012 Višje sodišče v Ljubljani
Sklep VIII Ips 2/2010 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 819/2008 Vrhovno sodišče
VSL sodba I Cp 2373/2009 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sklep III Cp 1089/2009 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba in sklep I Cp 4812/2008 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba in sklep I Cpg 1149/2007 Višje sodišče v Ljubljani
VSK sodba I Cp 3/2006 Višje sodišče v Kopru
VSC sodba Cpg 230/2006 Višje sodišče v Celju
VDS sodba Pdp 435/2004 Višje delovno in socialno sodišče
Sodba VIII Ips 68/2005 Vrhovno sodišče
Sodba II Ips 283/2003 Vrhovno sodišče
Sodba III Ips 53/2002 Vrhovno sodišče
Sodba in sklep II Ips 608/2001 Vrhovno sodišče
VSL sodba I Cpg 1302/2001 Višje sodišče v Ljubljani
Sklep II Ips 388/2000 Vrhovno sodišče
Sodba VIII Ips 212/2000 Vrhovno sodišče
VSL sodba II Cp 597/99 Višje sodišče v Ljubljani
VSL sodba II Cp 370/99 Višje sodišče v Ljubljani
Sodba II Ips 359/95 Vrhovno sodišče
VSK sodba Cp 279/93 Višje sodišče v Kopru
VSL sodba Cpg 465/93 Višje sodišče v Ljubljani