poravnava
Sentenca
Poravnava je dvostranska pogodba, s katero stranke z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor ali odpravijo negotovost glede pravnega razmerja ter določijo svoje pravice in obveznosti (1050. člen OZ). Za njeno veljavnost je odločilna volja strank, da z medsebojnim popuščanjem uredijo sporno razmerje. Če stranki pod imenom poravnave opravita drug pravni posel, se za njuno razmerje uporabljajo določbe, ki veljajo za dejansko opravljeni posel, in ne določbe o poravnavi (1054. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je bila poravnava sklenjena z razveznim pogojem, da se povrne prejeta odškodnina, če se naknadno ugotovi sokrivda prejemnika za prometno nesrečo.
VSL Sodba II Cp 2033/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo za poravnavo dogovor med udeležencema prometne nesreče, da vsaka stranka krije svojo škodo, s čimer sta odpravila negotovost glede odškodninske odgovornosti.
VSL sodba III Cp 991/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil sporazum o odškodnini, sklenjen izven formalnega postopka razlastitve, opredeljen kot veljavna poravnava, ki je z izplačilom odškodnine v celoti izpolnjena.
Sklep II Ips 334/2013 — Vrhovno sodišče
-
Dokončni obračun v gradbeništvu ima naravo izvensodne poravnave, če stranka s sprejemom plačila in odsotnostjo izrecnega zadržka izrazi voljo za dokončno ureditev medsebojnih obveznosti.
VSL sodba I Cpg 476/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o obročnem plačilu dolga zaradi slabega premoženjskega stanja dolžnika utemeljuje obstoj negotovosti pravnega razmerja, kar omogoča kvalifikacijo sporazuma kot poravnave.
VSL sodba I Cpg 473/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 1050. člen -
Sodišče je poudarilo, da je poravnava, sklenjena med oškodovancem in zavarovalnico, zavezujoča in preprečuje ponovno uveljavljanje zahtevkov iz istega škodnega dogodka, saj poravnava pravno dokončno uredi razmerje.
Sklep VIII Ips 2/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik se je neuspešno skliceval na ponudbo poravnave toženke, ki je vključevala odbitek zaradi sokrivde, čeprav je tožnik to ponudbo zavrnil, zato vsebina pogajanj ni bila zavezujoča.
Sodba II Ips 819/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila odpoved zapadlim terjatvam v zameno za takojšnjo izpisnico opredeljena kot poravnava, ki stranke zavezuje.
VSL sodba I Cp 2373/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila s sklenjeno poravnavo zajeta vsa škoda iz prometne nesreče, vključno z izgubo na plači, saj je bila ta tožnici znana že pred podpisom poravnave.
VSK sodba I Cp 3/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Morebitna pomanjkljiva skrbnost pooblaščenca ali sindikata pri sklenitvi poravnave predstavlja notranje razmerje med naročnikom in pooblaščencem ter ne vpliva na veljavnost poravnave v razmerju do nasprotne stranke.
Sodba VIII Ips 68/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je poravnava s klavzulo o odpovedi vsakršnim zahtevkom zavezujoča in preprečuje uveljavljanje dodatnih odškodninskih zahtevkov iz istega škodnega dogodka.
Sodba II Ips 283/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tem primeru presojalo naravo poravnave kot avtonomnega akta, ki ureja medsebojne obveznosti strank iz prodajne pogodbe.
Sodba III Ips 53/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se tožnica s podpisom sporazuma o odškodnini za škodo pri gradnji plinovoda izrecno odpove nadaljnjim zahtevkom, pri čemer ni ugotovilo razlogov za ničnost.
Sodba in sklep II Ips 608/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da stranka po sklenitvi dogovora o poplačilu terjatev, ki ima naravo poravnave, ne more več uveljavljati ugovorov glede temelja odškodninske terjatve, ki je bila predmet tega dogovora.
VSL sodba I Cpg 1302/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je zmotno presojati veljavnost poravnave na podlagi naknadnih izvedenskih mnenj, ki spreminjajo vedenje strank o višini obveznosti v času dogovora.
Sklep II Ips 388/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izvensodne poravnave ni mogoče izpodbijati zaradi čezmernega prikrajšanja, prav tako pa ni podana zmota, če stranka zgolj naknadno ugotovi, da poravnava ne zadovoljuje njenih interesov.
Sodba VIII Ips 212/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da stranka ne more zahtevati višje odškodnine po že sklenjeni poravnavi, če ne dokaže nastanka novih, nepričakovanih posledic škodnega dogodka.
VSL sodba II Cp 597/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila poravnava sklenjena, ker sta stranki dosegli soglasje o skupnem znesku odškodnine za škodo iz prometne nesreče, pri čemer so bili odvetniški stroški obravnavani le kot stranska točka pogodbe.
VSL sodba II Cp 370/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je poravnava nastala s podpisom odrečne izjave, pri čemer na njeno veljavnost ni vplivalo dejstvo, da je upnik kasneje pri sodišču vložil vlogo za dodatne zahtevke, ki niso bili del dogovorjene poravnave.
VSK sodba Cp 279/93 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je sporazum o prenehanju najemnega razmerja poslovnega prostora po 23. členu ZPSPP pridobil naravo poravnave, zaradi česar je bila presoja utemeljenosti posameznih faktur iz prvotnega najemnega razmerja brezpredmetna.
VSL sodba Cpg 465/93 — Višje sodišče v Ljubljani