poroštvo
Sentenca
Poroštvo je akcesorna zaveza, s katero se porok zaveže upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, če ta obveznosti ne bi izpolnil sam (1004. člen ZOR). Porokova odgovornost je odvisna od obstoja in veljavnosti glavne obveznosti, pri čemer porok odgovarja upniku za izpolnitev celotne obveznosti, če ni s pogodbo določeno drugače.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
- Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uredba o odlaganju odpadkov na o…)
- Zakon o menici (ZM)
- Zakon o financiranju občin (ZFO-1)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da pogojevanje sklenitve kreditnega posla z osebnim poroštvom ni oderuško, tudi če porok napačno razume obseg svoje odgovornosti.
VSL Sodba I Cp 1214/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 1012. člen OZ · 1013. člen OZ · 119. člen OZ · 119. člen, odstavek 1 OZ · 3. člen OZ · 377. člen OZ · 39. člen OZ · 39. člen, odstavek 2 OZ · 40. člen OZ · 40. člen, odstavek 2 OZ · 8. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 360. člen ZPP · 360. člen, odstavek 1 ZPP · 8. člen -
V obravnavanem primeru so poroki jamčili kot solidarni poroki in plačniki za obveznosti iz limitne kreditne pogodbe.
VSC Sodba Cp 392/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, ali je toženec plačilo dolga opravil v izpolnitev lastne poroštvene obveznosti ali na drugi podlagi, pri čemer je kot odločilno štelo, ali je upnik zahteval plačilo od toženca prav v vlogi poroka.
VSC Sodba Cp 344/2019 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 1012. člen -
V primeru delnega poplačila terjatve do začetka ali med stečajnim postopkom se porokova obveznost ustrezno zmanjša, vendar je trditveno in dokazno breme glede tega poplačila na strani poroka.
VSL Sodba II Cp 663/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upnikova opustitev obvestitve poroka o dolžnikovi zamudi ne pomeni prenehanja poroštvene zaveze, temveč le nastanek odškodninske odgovornosti upnika do poroka.
VSK sodba Cpg 275/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da poroštvo kot finančno jamstvo pri odlagališčih odpadkov ne predstavlja instituta sui generis, temveč sledi splošni ureditvi poroštva v Obligacijskem zakoniku.
UPRS Sodba III U 349/2015-29 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se porok ne more sklicevati na neplačevitost glavne dolžnice ali njeno nezmožnost izpolnitve zaradi neprejetja kreditnih sredstev, saj gre za osebne okoliščine dolžnice, ki ne predstavljajo dopustnega ugovora poroka.
VSRS sodba II Ips 188/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da terjatev do glavnega dolžnika še ni zapadla, ne pomeni, da poroštvena obveznost ni nastala, temveč le vpliva na trenutek, ko lahko upnik od poroka zahteva izpolnitev.
VSL sklep I Cpg 1638/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo obstoj poroštvene zaveze na podlagi podpisane generalne poroštvene izjave za obveznosti iz pogodb o odstopu terjatev.
VSL sodba I Cp 2237/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženca sta se s poroštveno izjavo zavezala kot poroka in plačnika na prvi poziv za obveznosti iz kreditnih pogodb, kar pomeni strožjo obliko poroštvene odgovornosti.
VSL sodba II Cp 1944/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo poroštveno izjavo za veljavno, čeprav je toženec zatrjeval, da ni bila v celoti prebrana, saj je bila vsebina poroštva predvidena že v osnovni kreditni pogodbi, ki jo je toženec podpisal kot zakoniti zastopnik.
VSL sodba II Cp 1663/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da poroštveno razmerje, ki je časovno omejeno s pogodbo, preneha z iztekom dogovorjenega roka, zato upnik po tem datumu ne more več uspešno zahtevati izpolnitve od poroka.
VSM sodba I Cp 1107/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da poroštvena zaveza ostane v veljavi tudi, če je bil glavni dolžnik (kapitalska družba) izbrisan iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka.
Sodba II Ips 135/2013 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila odgovornost tožencev utemeljena na podlagi pisnih meničnih izjav, v katerih sta se toženca zavezala kot poroka in plačnika za obveznosti glavnega dolžnika iz posojilne pogodbe.
VSL sodba in sklep I Cpg 507/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo odgovornost poroka za obveznosti iz leasing pogodb in pogodbe o prodaji na kredit, vključno z obveznostmi iz naslova običajne škode in izgubljenega dobička.
Sodba II Ips 67/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra po uradni dolžnosti sam po sebi ne pomeni prenehanja poroštvene obveznosti, če glavna obveznost ni bila poravnana.
VSL sodba II Cp 907/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je toženka s pristopom k dolgu prevzela obveznost kot porok in solidarni plačnik, s čimer je postala neposredno odgovorna za poplačilo dolga iz naslova prodaje na obroke s pridržkom lastninske pravice.
Sodba II Ips 44/2009 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZOR · 1004. člen -
Sodišče je presojalo veljavnost poroštvene izjave, v kateri je bila obveznost opredeljena zgolj s sklicevanjem na nepredvidene dogodke v prodajni pogodbi za osebno vozilo.
Sodba II Ips 879/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da poroštvo, ki ga da samostojni podjetnik za lastne obveznosti, velja tudi po zaključku stečajnega postopka nad njim kot fizično osebo s statusom podjetnika, saj je poroštvo osebna zaveza, ki ne preneha s prenehanjem poslovne dejavnosti.
VSL sklep in sodba I Cp 3873/2010. — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila poroštvena pogodba nična zgolj zaradi razlike v višini obveznosti poroka in glavnega dolžnika.
Sodba III Ips 163/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj podpis na kreditni pogodbi brez vsebinske identifikacije poroštvene obveznosti ne zadošča za nastanek poroštvenega razmerja, zato ustni dogovori niso nadomestilo za manjkajočo obličnost.
Sodba II Ips 969/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da poroštvena izjava fizične osebe, ki je hkrati samostojni podjetnik, ostane veljavna tudi po zaključku stečajnega postopka nad tem samostojnim podjetnikom.
VSL sodba I Cp 4043/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pogodba o izdaji garancije med dolžnikom in porokom ne daje upniku neposrednih pravic do poroka, saj ne gre za pogodbo v korist tretjega.
Sodba III Ips 45/2008 — Vrhovno sodišče
-
Toženec kot porok se ni mogel razbremeniti obveznosti zgolj s sklicevanjem na dejstvo, da upnik ni unovčil bianko lastne menice, ki mu je bila izročena kot dodatno zavarovanje terjatve.
Sodba II Ips 794/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da poroštvo ugasne s samo sklenitvijo sodne poravnave med upnikom in glavnim dolžnikom.
VSL sodba II Cp 1813/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo ekonomsko upravičenost prevzema poroštva kot pravnega posla, ki posega v premoženjski položaj poroka v kontekstu odškodninske odgovornosti.
VSL sodba in sklep II Cpg 208/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je porok odgovoren za izpolnitev obveznosti in povrnitev škode, nastale zaradi neizpolnitve pogodbe s strani glavnega dolžnika.
VSL sodba I Cp 2907/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da določitev poroštvene obveznosti kot 'do 5% nevrnjenega dela posojila' predstavlja jasno določeno zgornjo mejo in ne povzroča ničnosti pogodbe.
VSL sodba I Cp 3694/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je toženec pravni laik, ne vpliva na veljavnost in zavezujočo naravo prevzetih pogodbenih obveznosti.
VSC sodba Cp 715/2008 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo obstoj veljavne poroštvene pogodbe in solidarno odgovornost tožene stranke na podlagi pisne poroštvene izjave, podane v okviru pogodbe o otvoritvi akreditiva.
VSL sodba I Cp 2449/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo podpisano listino za zavezujočo poroštveno izjavo kljub revidentovim navedbam o drugačnih ustnih dogovorih glede obsega jamstva.
Sodba II Ips 982/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je lahko zahtevala izpolnitev od porokov, čeprav je tožbo zoper glavnega dolžnika umaknila zaradi njegovega stečaja.
Sodba in sklep II Ips 426/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da leasing pogodba ne razpade avtomatično zgolj zaradi neplačila dveh anuitet s strani leasingojemalca, če poroštvena pogodba določa, da poroštvo traja do izpolnitve obveznosti.
VSL sodba I Cpg 601/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da fizična oseba (zastopnik) s podpisom poroštvene izjave prevzame poroštvo kljub uporabi žiga družbe, če je v izjavi osebno identificirana (EMŠO, naslov).
VSL sklep I Cp 1534/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da porok ne postane prost svoje obveznosti zgolj zato, ker je glavni dolžnik (pravna oseba) prenehal obstajati zaradi stečaja brez pravnega naslednika.
VSK sodba I Cpg 37/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da sklicevanje na menično zakonodajo v menični izjavi ne izključuje obstoja poroštvene izjave, če so podani elementi poroštva.
VSL sodba I Cpg 1316/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da splošno pooblastilo za 'zavarovanje' obveznosti v pravnem prometu vključuje tudi pooblastilo za sklenitev poroštvene pogodbe.
Sklep III Ips 90/2003 — Vrhovno sodišče
-
Druga toženka je kot porok in plačnik solidarno odgovarjala za odplačilo kredita iz pogodbe o leasingu, ki jo je podpisala.
Sodba II Ips 105/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razliko med poroštvom kot osebnim zavarovanjem in zastavno pravico kot stvarnim zavarovanjem, saj se določbe o poroštvu ne morejo uporabiti za osebo, ki ni prevzela poroštvene obveznosti.
VSL sodba I Cp 822/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je treba ločiti podpis osebe kot zastopnika pravne osebe od podpisa, s katerim se ista oseba kot fizična oseba zaveže kot porok.
VSL sodba I Cpg 1460/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče presodilo, da je bila terjatev poravnana s strani poroka, s čimer je tožnica izgubila položaj upravičenke do plačila iz naslova posojila.
VSL sodba I Cp 1879/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi poroštvene izjave, ki je napačno navajala fizični osebi namesto gospodarske družbe kot glavnega dolžnika, upoštevalo namen poroštva kot pogoja za sklenitev posojilne pogodbe.
VSL sodba I Cp 1746/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila sporna zaveza za izdajo poroštvene izjave za obveznosti tretjega podjetja iz kreditne pogodbe.
VSC sklep Cp 657/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo ugovor, da terjatev do poroka ne obstaja zaradi že pridobljenih izvršilnih naslovov zoper druge poroke, saj to ne pomeni avtomatične neupravičene obogatitve upnika.
VSL sodba I Cpg 639/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izguba finančnega kritja s strani glavnega dolžnika (principala) ne pomeni razloga za prenehanje poroštvene obveznosti, saj porok prevzema tveganje neplačila.
Sodba III Ips 89/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo veljavnost poroštva v zvezi z izdajo akceptnih nalogov kot garancije za bančni kredit.
VSM sodba Cpg 360/93 — Višje sodišče v Mariboru