posebni primeri ponarejanja listin
Sentenca
Kaznivo dejanje ponarejanja listin vključuje primere, ko storilec neupravičeno izpolni listino z izjavo, ki ima pomen za pravna razmerja, ali izda listino v imenu druge osebe brez pooblastila. Za obstoj kaznivega dejanja po 257. členu KZ zadošča, da storilec s svojim ravnanjem ustvari lažen videz o vsebini ali avtorstvu listine, s čimer poseže v pravna razmerja med subjekti. Takšna kršitev delovnih obveznosti predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da opis dejanja v obtožnem predlogu zadostuje za obstoj kaznivega dejanja, če iz njega kot celote izhaja neupravičenost izpolnitve listine, tudi če izrecna beseda 'neupravičeno' ni vključena v opis.
VSL Sklep VII Kp 34438/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bilo odločilno vprašanje zakonitosti izpolnitve bianco menice s strani obdolženca.
VSM Sklep IV Kp 4993/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker v opisu dejanja ni bilo konkretizirano, da je bila listina izpolnjena brez pristanka podpisnika, kar je bistven element kaznivega dejanja po 1. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1.
VSL Sodba VII Kp 51474/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Delavec je kršil obveznosti s tem, da je na prijavnici za tečaj navedel delodajalca kot naročnika in sebe kot odgovorno osebo, s čimer je strošek neupravičeno prevalil na delodajalca.
VDSS sodba Pdp 817/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejanje ne izpolnjuje znakov tega kaznivega dejanja, ker so bili vsi podatki v listino vneseni pred podpisom.
VDSS sodba Pdp 295/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za neupravičeno izpolnitev listine 'predlog za izvršbo', kar se subsumira pod 1. točko 257. člena KZ.
Sodba I Ips 195/2005 — Vrhovno sodišče