posebno težka invalidnost
Sentenca
Posebno težka invalidnost je pravni standard, ki predstavlja predpostavko za priznanje denarne odškodnine za duševne bolečine posrednih oškodovancev (180. člen OZ). Zaradi narave instituta, ki omogoča odškodnino le izjemoma, sodišče pri presoji zahteva omejen pristop in ga razlaga kot najtežjo obliko invalidnosti, ki bistveno in trajno posega v življenje oškodovanca ter njegovih ožjih družinskih članov.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ocenilo, da zdravstveno stanje oškodovanke, ki potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih in ima upad višjih živčnih funkcij, ne dosega praga 'posebno težke invalidnosti' za priznanje odškodnine zakoncu.
VSK Sodba I Cp 582/2018 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 180. člen -
Sodišče je kot posebno težko invalidnost opredelilo stanje popolne paraplegije, inkontinence in izgube senzoričnih funkcij (sluh, ravnotežje, voh), ki povzroča popolno nezmožnost za pridobitno delo.
VSL sodba in sklep I Cp 3054/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je stališče o zgolj delni sposobnosti za samostojno življenje kot merilu za invalidnost preozko, saj je treba invalidnost presojati širše v kontekstu osebnostne integritete.
VSK sodba in sklep I Cp 195/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da poškodbe tožničinega sina ne dosegajo pravnega standarda posebno težke invalidnosti, saj ni izkazana popolna ali v velikem obsegu podana odvisnost od tuje pomoči.
VSC sodba Cp 230/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da hude telesne poškodbe, kot so zlomi kosti in amputacija ene goleni, same po sebi še ne izpolnjujejo kriterija posebno težke invalidnosti za prisojo odškodnine posrednim oškodovancem.
VSL sodba II Cp 2789/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da popoškodbena epilepsija, dvojni vid in zmanjšana moč roke ne predstavljajo posebno težke invalidnosti, saj je oseba pri osnovnih življenjskih funkcijah samostojna in zmožna opravljati manj zahtevno delo.
Sklep II DoR 590/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali poškodbe oškodovanca, ki vključujejo trajno nezmožnost za delo in potrebo po stalni negi, dosegajo standard posebno težke invalidnosti za priznanje odškodnine svojcem.
VSL sodba in sklep II Cp 2975/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da oškodovanka kljub začetni psihični nestabilnosti po prometni nesreči ni bila nesposobna za samostojno življenje, saj se je njeno stanje izboljšalo do te mere, da je bila ponovno sposobna šolanja in samostojnega delovanja.
Sodba II Ips 1058/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da partnerjeva invalidnost, kljub spremembi življenjskega sloga in obveznosti tožnice, ne dosega standarda posebno težke invalidnosti, ki bi utemeljevala odškodnino za duševne bolečine svojcev.
Sodba II Ips 608/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da motnje lažjega psihoorganskega sindroma, zmanjšana intelektualna učinkovitost in nesigurnost pri hoji ne dosegajo praga pravnega standarda posebno težke invalidnosti.
Sodba II Ips 89/2003 — Vrhovno sodišče