poseg v čast in dobro ime
Sentenca
Poseg v čast in dobro ime kot oblika nepremoženjske škode nastane, kadar javno izražena ocena ravnanja posameznika povzroči neutemeljeno razvrednotenje njegove osebnosti v očeh javnosti (179. člen OZ). Pri opravljanju javnih nalog morajo državni organi in nosilci javnih pooblastil svoje odločitve ter mnenja oblikovati tako, da varujejo osebnostne pravice posameznika, razen če prevlada javni interes, ki zahteva razkritje identitete. Varstvo časti in dobrega imena je neodvisno od tega, ali je bila storjena tudi premoženjska škoda.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ocenilo, da označba tožnika za renegata brez dejstvene podlage predstavlja prekomeren poseg v osebnostne pravice, motiviran z zaničevalnim namenom.
VSC Sodba in sklep Cp 146/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 134. člen OZ · 178. člen OZ · 179. člen, odstavek 1 URS · 15. člen URS · 15. člen, odstavek 3 URS · 34. člen URS · 35. člen URS · 39. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 2 ZPP · 163. člen ZPP · 181. člen ZPP · 286. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 353. člen ZPP · 354. člen ZPP · 354. člen, odstavek 1 ZPP · 355. člen ZPP · 355. člen, odstavek 1 -
Sodišče je poudarilo, da pri pravnih osebah navedbe v sodnih vlogah niso samoumevno žaljive, zato je trditveno breme o nastali škodi na strani tožeče pravne osebe.
VSL Sodba I Cpg 128/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da uporaba izraza 'izsiljevanje' v kontekstu trdih pogajalskih taktik pri prodaji nepremičnin predstavlja dopustno vrednostno sodbo in ne trditev o dejstvih, zlasti ker je bila izjava podana v okviru javne razprave o zadevi javnega interesa.
VSL Sodba II Cp 719/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo dopustnost pisnih izjav odvetnice v okviru komunikacije z zbornico in tehtalo mejo med svobodo govora ter varstvom časti in dobrega imena druge stranke.
VSL Sodba I Cp 121/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da uporaba izraza, ki osebi odvzema človeško vrednost, presega meje dopustne kritike in predstavlja nedopusten poseg v čast in dobro ime.
VSL Sodba II Cp 3259/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da medijska objava o odvetniku ne pomeni avtomatsko prizadetosti njegove časti ali moralne nevrednosti za opravljanje poklica.
VSM sodba I Cp 236/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo, ali izjave o tem, da tožnik povzroča intrige in prepire v ulici, po objektivnih merilih dosegajo prag žaljivosti, ki bi utemeljeval odškodnino za razžalitev časti in dobrega imena.
VSL sodba II Cp 1014/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da kritika delovanja lovske družine, podana v okviru disciplinskega postopka, ni imela namena zaničevanja, čeprav so bili uporabljeni izrazi objektivno žaljivi.
VSL sodba I Cp 3627/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba sporne članke presojati kot celoto, saj lahko senzacionalistično poročanje in povezovanje posameznih zapisov v celoto preseže meje dopustnega poročanja, tudi če so posamezni deli zapisani v pogojni obliki.
VSM sklep in vmesna sodba I Cp 624/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da razkritje podatkov o kazenskih ovadbah in nepravnomočni obsodbi v postopku izbire državnega tožilca ne pomeni kršitve osebnostnih pravic, saj je bilo ravnanje vezano na uradno dolžnost in preverjanje primernosti kandidata.
VSL sodba II Cp 3368/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razmejitev med razžalitvijo kot vrednostno sodbo in žaljivo obdolžitvijo kot trditvijo o dejstvih, pri čemer je dokaz resničnosti ali utemeljenega razloga za verjetje ključen opravičbeni razlog.
VSL sodba I Cp 3132/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je Komisija za preprečevanje korupcije pri izdaji načelnega mnenja o koruptivnem ravnanju dolžna varovati anonimnost posameznika, če njene naloge ne zahtevajo javne identifikacije.
VSL sodba II Cp 4944/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo žaljivost navedb, podanih v televizijski oddaji o programu hujšanja, kjer so bile izražene kritike na račun tožničinega dela in vpliva na zdravje udeležencev.
VSL sodba II Cp 1247/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da status uradne osebe tožnice ne izključuje možnosti posega v njeno čast in dobro ime ob neupravičenih očitkih storitve kaznivega dejanja.
Sodba II Ips 784/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali izraz 'odličen mentor v zavlačevanju sodnih postopkov' predstavlja žalitev ali dopustno kritiko v okviru varstva pravic.
VSL sodba II Cp 2850/2009 — Višje sodišče v Ljubljani