posest
Sentenca
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki se kaže kot razmerje fizične oblasti, za katero so značilni zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost in dostopnost stvari posestniku (24. člen SPZ). Posest lahko izvršuje tudi oseba prek drugega, ki ima neposredno posest na podlagi pravnega naslova (posredna posest), medtem ko imetnik, ki izvršuje oblast po navodilih drugega, nima posesti (26. člen SPZ).
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o izvršilnem postopku (ZIP)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da izselitev iz hiše ne pomeni izgube posesti, če posestnik v njej še vedno hrani predmete in občasno prihaja na nepremičnino.
VSL Sklep II Cp 1599/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lastništvo lokala ne pomeni nujno posesti na zunanjih površinah in da občasno vzdrževanje nepremičnine v času razpisov za najem zadošča za ohranitev posesti, tudi če se gostinska dejavnost začasno ne izvaja.
VSL Sklep I Cp 1159/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za obstoj posesti poslovnega prostora zadošča, da toženka prostora ni izpraznila in ima v njem še vedno svoje premoženje, do katerega lahko dostopa.
VSL Sodba in sklep I Cpg 99/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vročilnica o prejemu sodnega pisanja na določenem naslovu utemeljuje verjetnost dejanskega bivanja na tem naslovu, medtem ko računi za komunalne storitve, ki se glasijo na eno osebo, ne dokazujejo izključne posesti stanovanja.
VSL Sklep I Cp 1143/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje opustitve posesti ni zadostno, temveč mora biti podana nedvoumna volja posestnika in dejansko prenehanje izvrševanja oblasti nad nepremičnino.
VSM Sklep I Cp 727/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 32. člen -
Sodišče je pri presoji soposesti parkirišča kot relevantne okoliščine upoštevalo preteklo rabo zemljišča, omejen krog uporabnikov in zunanjo vidnost posesti, ki se je kazala v postavitvi prometnih znakov in dogovorih med uporabniki.
VSL Sklep I Cp 2074/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da leasingodajalec ni nujno posredni posestnik vseh nepremičnin, ki jih uporablja leasingojemalka, če te niso predmet leasing pogodbe.
VSRS Sodba II Ips 349/2017 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 10. člen OZ · 7. člen SPZ · 24. člen SPZ · 24. člen, odstavek 1 SPZ · 24. člen, odstavek 2 SPZ · 92. člen SPZ · 92. člen, odstavek 1 SPZ · 99. člen SPZ · 99. člen, odstavek 1 URS · 22. člen URS · 33. člen ZPP · 286. člen ZPP · 337. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 378. člen -
Sodišče je poudarilo, da redko vstopanje v stanovanje, plačevanje stroškov in odlaganje stvari zadostujejo za obstoj dejanske oblasti nad stanovanjem.
VSL Sklep I Cp 2195/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo posesti poslovnih prostorov odločilno, da je imela stranka možnost v prostore kadarkoli vstopiti in jih uporabljati.
VSL Sklep I Cp 1059/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da sta tožnika posest nepremičnin lahko nastopila šele po razpadu družinske skupnosti z odselitvijo zapustnika.
VSL Sodba II Cp 2714/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da varstvo pred motenjem posesti služnostne pravice po veljavnem SPZ ni mogoče, saj zakon ne pozna več konstrukcije posesti pravice.
VSC Sklep Cp 61/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da tožniki na parkirišču nimajo soposesti, ker niso izkazali zmožnosti izključevanja tretjih oseb od uporabe parkirnih prostorov po postavitvi zapornic.
VSL sklep I Cp 284/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za posestno varstvo pravice do razgleda ni utemeljen, saj takšna pravica predstavlja negativno služnost, ki ni predmet posestnega varstva po SPZ.
VSL sklep I Cp 642/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da posest stanovanja obstaja tudi, če posestnik v njem ne živi, a ima v njem svoje stvari.
VSL sodba in sklep I Cp 127/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je bila posest nepremičnine prenesena z izročitvijo ključev, s čimer je prejšnja lastnica opustila svojo posest v korist tožnikov.
VSL sklep II Cp 118/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prenehanje dejanske uporabe zemljišča ne pomeni nujno izpolnitve obveznosti iz najemne pogodbe v smislu prepustitve posesti lastniku.
VSL sklep II Cp 886/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj enkratna nočitev v stanovanju brez osebnih predmetov ne predstavlja trajne in navzven vidne oblasti nad stvarjo, ki bi uživala sodno varstvo.
VSL sklep I Cp 1246/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da ima tožnik posest nad premičninami v stanovanju, ker je imel ključ, s čimer je ohranil dejansko oblast nad stvarmi kljub dejstvu, da se je iz stanovanja izselil.
VSL sklep II Cp 4104/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da posestno varstvo stanovanja ne preneha zgolj zaradi občasne uporabe ali manjše količine stvari v njem, če posestnik ohranja možnost dostopa do prostora.
VSL sklep II Cp 2875/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj posedovanje ključev od stanovanja ne pomeni posesti, če je posestnik predhodno izrecno izrazil voljo, da nepremičnino zapušča in opušča posest.
VSL sklep II Cp 2438/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj odsotnost fizičnega kontakta s stvarjo ne pomeni izgube posesti, če posestnik ohranja možnost dejanske oblasti nad njo.
VSL sklep I Cp 2482/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da stanovalci na parkirnih površinah, ki so dostopne vsakomur, nimajo posesti, saj je parkiranje odvisno od trenutne razpoložljivosti prostora.
VSL sklep I Cp 4093/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da občasno parkiranje vozila s strani župana ne pomeni izvrševanja posesti občine nad parkiriščem, prav tako pa redarska služba, ki le usmerja promet, ne predstavlja dejanske oblasti nad prostorom.
VSL sklep II Cp 2598/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika sta svojo posest utemeljevala zgolj s solastninsko pravico na nepremičnini, kar je sodišče ocenilo kot nezadostno za sklepčnost posestne tožbe.
VSL sklep I Cp 1978/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da enkratna vožnja z avtomobilom po poti, ki je bila sicer zaprta z ovirami, ne predstavlja izvrševanja posesti, temveč zgolj enkraten prehod, ki ne utemeljuje posestnega varstva.
VSK sklep Cp 745/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru tožeče stranke niso imele posesti nad prehodom, saj so lahko neovirano dostopale čez prostor zgolj v odpiralnem času tožene stranke, kar pomeni odsotnost izključnosti in dostopnosti.
VSL sklep I Cp 1336/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da bienalno izvrševanje posesti (prihod na žetev pšenice) ustreza standardu posesti.
VSL sklep I Cp 3828/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo obstoj posesti na parkirišču in skupnih delih stanovanjske hiše v kontekstu tožbe zaradi motenja posesti.
VSL sklep II Cp 43/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Popolna opustitev posesti stanovanja bi bila podana le, če bi posestnik iz stanovanja odstranil vse svoje stvari, izročil ključe in opustil vsakršno voljo do nadaljnje uporabe.
VSL sklep I Cp 3198/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da odprte parkirne površine pred stanovanjskim blokom, ki so dostopne vsakomur, ne izpolnjujejo pogoja izključujočnosti, potrebnega za posestno varstvo.
VSL sklep II Cp 2395/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj imetništvo ključa od prostora samo po sebi še ne izkazuje neposredne dejanske oblasti, ki je konstitutivni element posesti.
VSL sklep I Cp 91/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da oseba, ki začasno biva v domu za ostarele, a se občasno vrača v svoje opremljeno stanovanje, ni opustila posesti na tem stanovanju.
VSC sklep Cp 1229/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da lastnik gospodujočega zemljišča, ki ima pravico do služnosti hoje in vožnje, nima posesti nad služečo nepremičnino, zato parkiranje vozila na tej nepremičnini presega obseg dovoljene služnosti.
VSK sklep I Cp 86/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da naravni učinki, kot je metanje sence žive meje ali preprečevanje prehoda živali, ne pomenijo posesti, zato njihova odstranitev ne predstavlja motenja posesti.
VSL sklep I Cp 5476/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali občasna uporaba služnostne poti zadostuje za pravno varstvo posesti glede na naravo in namembnost parcele.
VSK sklep I Cp 364/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev obdelave zemljišča zaradi skrbi za starše ne pomeni izgube posesti, če se je zemljišče pred tem in po tem obdelovalo oziroma če volja do posesti ni bila opuščena.
VSK sodba I Cp 67/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tožnik na javno dostopnem spomeniku ni pridobil posesti zgolj s pritrditvijo ploščice in občasnim čiščenjem, saj takšna ravnanja ne izključujejo dejanske oblasti drugih oseb.
VSL sklep I Cp 1393/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 70. člen -
Sodišče je štelo, da posestnik prostora za gojenje šampinjonov ohranja posest tudi v času, ko v njem ne goji gob, če v prostoru še vedno hrani svojo opremo in stvari.
VSL sklep I Cp 1095/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za varstvo posesti ni nujno izkazovanje ekonomskega interesa, temveč zgolj dejanska oblast nad spornim delom zemljišča.
VSL sklep II Cp 1796/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da okoliščina, da je bila soposest izvrševana skrivaj, ne vpliva na pravno varstvo posesti pred motenjem.
VSK sklep Cp 158/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da ima posestnik posest stanovanja tudi takrat, kadar v njem občasno prihaja in prespi, zamenjava ključavnice na vhodnih vratih pa predstavlja motilno dejanje.
VSK sklep Cp 836/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da dejanska oblast Poveljstva garnizije JLA nad stanovanjem po 25. 6. 1991 ni pomenila pravice do nadaljnjega razpolaganja s stanovanji, zato so bile vselitve na podlagi njihovih odločb nezakonite.
Sodba II Ips 456/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zahtevek za motenje posesti, ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da je pridobila dejansko oblast nad sporno nepremičnino.
VSL sklep II Cp 1918/93 — Višje sodišče v Ljubljani