posest stvari
Sentenca
Posest stvari ni zgolj fizično razmerje osebe do stvari, temveč predstavlja dejansko oblast nad stvarjo (70. člen ZTLR). Za pravno priznano posest morajo biti kumulativno izpolnjeni kriteriji zunanje vidnosti, trajnosti, izključujočnosti in dostopnosti stvari posestniku. Vsako fizično razmerje do stvari tako še ne pomeni posesti, če ne izkazuje navedenih elementov dejanske oblasti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da za obstoj posesti zadošča dejanska možnost dostopa do objekta in občasna uporaba, čeprav je s ključi primarno razpolagala druga oseba.
VSL Sklep II Cp 877/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za posest stanovanjskih prostorov ni nujno, da posestnik v njih ves čas živi, če ima možnost dostopa in uporabe.
VSL sklep II Cp 3511/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo posestno varstvo v zvezi z uporabo parkirnih mest in skupnih delov stanovanjske stavbe, kjer je bila posest motena z namestitvijo mrežnih pregrad.
VSL sklep II Cp 816/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj možnost priti do svojih nepremičnin in imeti možnost nadzora nad njimi ne zadostuje za posest stvari, kar je ključno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka zaradi motenja posesti.
VSC sklep Cp 143/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da posest pravice po veljavnem SPZ nima enakega pravnega varstva kot posest stvari, zato zahtevek za varstvo posesti pravice ni istoveten zahtevku za varstvo posesti stvari.
VSC sklep Cp 1183/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da dejstvo, da nepremičnino obdelujejo družinski člani, ne izključuje posesti zakupnika, temveč se šteje za izvajanje posesti prek pomočnikov.
VSK sklep Cp 249/99 — Višje sodišče v Kopru