posest stvarne služnosti
Sentenca
Posest stvarne služnosti je dejansko izvrševanje vsebine služnostne pravice na tuji stvari, ki ga posestnik izvaja v svojem interesu. Za pravno varstvo posesti stvarne služnosti zoper motenje je bistveno, da je posestnik služnost izvrševal dalj časa in da lastnik obremenjene nepremičnine takšnega izvrševanja ni resno in utemeljeno preprečeval oziroma mu ni nasprotoval. Če lastnik izvrševanje dopušča ali ga trpi, se vzpostavi pravno varovan položaj posestnika, ki ga je mogoče varovati v postopku zaradi motenja posesti (70., 75. in 78. člen ZTLR).
Iz posameznih sodb
-
Tožnika nista mogla zahtevati varstva posesti ceste kot celote, saj sta imela le posest stvarne služnosti vožnje, sporna dela pa so bila opravljena na zemljišču toženca.
Sklep II Ips 379/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da tožnika določeno obdobje nista uporabljala poti, ne pomeni avtomatične izgube posesti stvarne služnosti brez dokaza o njuni volji za opustitev.
VSK sklep I Cp 859/2001 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot posest stvarne služnosti štelo dejansko vožnjo preko dvorišča toženke, čeprav je le-ta uporabi poti aktivno nasprotovala.
VSL sklep I Cp 2053/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razliko med soposestjo stvari in posestjo služnosti v kontekstu posegov v zemljišče (izkop jarka in polaganje cevi), kjer se je presojalo, ali tak poseg pomeni motenje posesti lastnika zemljišča.
VSL sklep I Cp 388/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da uporaba poti preko tujega zemljišča predstavlja posest stvarne služnosti in ne posesti same nepremičnine.
VSL sklep I Cp 445/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnica s preselitvijo in odvozom stvari iz nepremičnine opustila posest, pri čemer je poudarilo pomen namena uporabe nepremičnine.
VSL sklep I Cp 929/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je tožnik pridobil posest stvarne služnosti vožnje preko zemljišča tožencev, saj je pot uporabljal štiri leta, toženca pa v tem času nista resno nasprotovala njegovi uporabi.
VSL sklep II Cp 1201/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je ugotovitev o občasni uporabi prehoda le tedaj, ko lastnik tega ni opazil, v nasprotju s pravnim standardom posesti, saj je za varstvo bistveno dejansko izvrševanje, ne pa vednost ali volja lastnika.
VSL sklep II Cp 120/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za ugotovitev motenja posesti služnosti poti ni treba čakati na pravnomočno odločitev o obstoju same služnostne pravice, saj se v motenjskem sporu presoja le dejansko stanje posesti.
VSL sklep II Cp 2154/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je pri motenju posesti stvarne služnosti nujno preveriti, ali dejanska uporaba nepremičnine dejansko ustreza vsebini in obsegu zatrjevane služnostne pravice.
Sklep II Ips 558/98 — Vrhovno sodišče