posestno varstvo
Sentenca
Posestno varstvo je pravica posestnika do sodnega varstva zoper samovoljno motenje ali odvzem posesti, pri čemer sodišče odloča izključno na podlagi zadnjega stanja posesti in nastalega motenja (33. člen SPZ). Pri presoji utemeljenosti zahtevka se ne upoštevata pravica do posesti ali dobrovernost posestnika. Vsebina varstva obsega prepoved nadaljnjega motenja, odreditev vrnitve odvzete posesti ter druge potrebne ukrepe za vzpostavitev prejšnjega stanja (34. člen SPZ).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da ključi niso predmet varstva posesti, temveč zgolj sredstvo za izvrševanje posesti na nepremičnini, ki jo odpirajo.
VSC Sklep I Cp 288/2025 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
Sodišče je presodilo, da poškodbe poti in rastlinja niso pomenile motenja posesti, saj tožnik ni izkazal, da bi te poškodbe dejansko ovirale hojo ali vožnjo po poti.
VSL Sklep II Cp 202/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Odvetniška tarifa · 11. člen Odvetniška tarifa · 11. člen, odstavek 3 Odvetniška tarifa · v pravni podlagi ni navedenega št. člena SPZ · 24. člen SPZ · 30. člen SPZ · 32. člen SPZ · 33. člen SPZ · 34. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 3 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 2 ZPP · 214. člen ZPP · 215. člen ZPP · 236.a člen ZPP · 236.a člen, odstavek 1 ZPP · 285. člen ZPP · 286. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 -
Sodišče je tožencu prepovedalo le tisto parkiranje, ki tožnici onemogoča dostop do gradbišča, medtem ko parkiranje, ki je ne ovira, ostaja dovoljeno.
VSL Sklep I Cp 2141/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ima posestnik izključno pravico odločati o dovoljenosti posegov v svojo posest; če tretji preseže meje danega dovoljenja, je takšno ravnanje protipravno in predstavlja podlago za posestno varstvo.
VSL Sklep I Cp 1121/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je bilo sporno, ali občasna uporaba stanovanja in posedovanje ključev zadoščata za status posestnika v nasprotju zgolj z imetništvom.
VSL Sklep I Cp 618/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da parkiranje vozil na sredini parkirišča predstavlja motenje soposesti, saj tožniku onemogoča vzporedno parkiranje, ki je bilo dotlej mogoče.
VSL Sklep I Cp 12/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upravljalec električnega omrežja, ki ima pooblastilo le za obračunavanje in izterjavo stroškov, nima pasivne legitimacije za tožbeni zahtevek na priključitev na omrežje, saj nima zakonske podlage za odklop električne energije.
VSL Sklep I Cp 1189/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji motenja posesti natančno ugotoviti mejo med zemljišči, če je za eno od njih sporno, ali ima status javnega dobra, saj je na javnem dobru posestno varstvo izključeno.
VSK Sklep I Cp 698/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da postavitev ograje na podlagi pravnomočne sodne odločbe ne predstavlja protipravnega motilnega ravnanja, tudi če tožniki niso bili stranke prvotnega sodnega postopka.
VSL Sklep I Cp 1603/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pavšalna navedba o motilnem dejanju brez identifikacije konkretnega storilca in časa dejanja ne zadošča za verjetno izkazanost terjatve.
VSL Sklep IV Ip 1385/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je izkazala ekonomski interes za posestno varstvo, ker ji je zaradi postavitve ovir nastala daljša in zamudnejša pot do nepremičnine.
VSL Sklep II Cp 751/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da lahko prekomerne svetlobne imisije predstavljajo motilno dejanje, ki upravičuje posestno varstvo.
VSL Sklep II Cp 395/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo nabor dopustnih ugovorov v posestni pravdi, ki jih mora stranka poznati za učinkovito obrambo.
VSL Sklep II Cp 161/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da preprečitev dostopa do kletnih prostorov in skladišča predstavlja pomemben poseg v posest, zato je ekonomski interes za varstvo izkazan.
VSL Sklep II Cp 181/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo posestno varstvo, ker je bila nepremičnina med pravdo prodana in toženka posesti ni več imela.
VSL Sklep I Cp 1400/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je nepravilno upoštevalo prenehanje najemne pogodbe kot argument za zavrnitev posestnega varstva, saj je s tem nedopustno poseglo v presojo pravice do posesti.
VSL Sklep I Cp 1214/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni opustila posesti hiše zaradi hospitalizacije, saj je v njej ohranila svoje stvari, kar predstavlja zadostno fizično oblast za posestno varstvo.
VSL Sklep I Cp 77/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 32. člen -
Sodišče je presodilo, da postavitev snemljive žične ograje na služnostni poti ne predstavlja pravno upoštevnega motenja posesti, če takšna ovira ne onemogoča ali znatno ne otežuje izvrševanja služnosti.
VSL Sklep II Cp 483/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 32. člen -
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da je tožnik kot neposredni mejaš lahko zaznal začetek nasipavanja terena že ob prvem motilnem dejanju, zato je rok za vložitev tožbe začel teči takrat.
VSL Sklep I Cp 131/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da mora biti posestno varstvo omejeno na tisti del nepremičnine, za katerega je tožnik zahteval varstvo; če tožnik ne zahteva varstva na dostopni poti, lahko varstvo posesti na parceli doseže le, če dokaže, da zaradi ovire na poti ne more več izvrševati posesti na parceli.
VSL Sklep II Cp 423/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da do motenja posesti ni prišlo, ker je bila posest na spornem zemljišču dejansko izvajana s strani tožencev, kar je bilo navzven razvidno z ograjenim pašnikom za govedo.
VSL Sklep I Cp 687/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 426. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za motenje posesti, ker je ugotovilo, da je tožnica stanovanje izpraznila in s tem posest prostovoljno opustila pred domnevnim motenjem.
VSL Sklep II Cp 429/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Etažni lastniki so upravičeni do posestnega varstva na parkirišču, ki ga (so)uporabljajo kot pripadajoče zemljišče, ne glede na to, da ga lahko občasno uporabljajo tudi tretje osebe.
VSL Sklep II Cp 286/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugotavljanju motenja posesti na dovozni poti izhajalo iz dejstva, da se je na ogledu neposredno prepričalo, da dostop do nepremičnine ni bil oviran.
VSL Sklep I Cp 2342/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni dolžno ponavljati materialnega procesnega vodstva glede nepopolnosti tožbenega predloga, če je bilo stranka na pomanjkljivosti že opozorjena in je tožbeni zahtevek ostal neizvršljiv.
VSL Sklep II Cp 1738/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni bila varovana, ker je pred motilnim dejanjem sama odstranila svoje oglasne panoje in s tem prenehala izvrševati neposredno dejansko oblast nad nepremičnino.
VSL Sklep I Cp 1123/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji posestnega varstva natančno ugotoviti zadnje mirno stanje posesti, kar v konkretnem primeru zahteva razmejitev med dejansko rabo stanovanja in nedovoljenim posegom v podstrešni prostor.
VSL Sklep II Cp 1684/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je mogoče zahtevati posestno varstvo poti, ki se uporablja za vožnjo in hojo, tudi če tožnik pri tem uporablja terminologijo služnosti, saj gre za varstvo dejanske posesti in ne pravice.
VSL Sklep I Cp 2252/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo motenje posesti zaradi postavitve žičnate ograje, ki je tožniku fizično preprečila dostop do njegove nepremičnine po ustaljeni pešpoti.
VSL sklep II Cp 2479/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 33. člen -
V tej zadevi je bilo sporno, ali je v motenjski pravdi relevantno izpodbijanje sklepa etažnih lastnikov o postavitvi zapornic.
VSL sklep I Cp 1227/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno zavrnilo posestno varstvo zaradi ocene, da je dvakratna vožnja s kmetijskimi stroji preko zemljišča le bagatelna sprememba posesti.
VSL sklep I Cp 1783/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno obravnavalo tožbeni zahtevek, ki ni temeljil na motenju posesti, temveč na pravici do soposesti iz naslova solastništva.
VSL sklep I Cp 1690/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožeča stranka ni imela take posesti nad parkiriščem, da bi druge izključevala od parkiranja ali imela zagotovljeno določeno število točno določenih parkirnih mest.
VSL sklep II Cp 3200/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zahtevo po določenosti tožbenega zahtevka v posestni pravdi, kjer je ključna jasna opredelitev dejanja, ki predstavlja motenje posesti.
VSL sklep I Cp 621/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da posestno varstvo pripada tudi v primerih, ko posest ni mirna, če niso izpolnjeni pogoji za samopomoč.
VSL sklep II Cp 4649/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo pravočasnost zahtevka tudi v primeru, ko tožena stranka pravočasnosti ni posebej ugovarjala, saj gre za materialni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti.
VSL sklep I Cp 2675/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da oseba, ki izvršuje dejansko oblast, ki ustreza vsebini pozitivne služnosti, nima takšne integralne oblasti nad nepremičnino, da bi bila njen posestnik ali soposestnik.
VSL sklep II Cp 2717/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da SPZ ne pozna več konstrukcije posesti pravice, vendar dejansko izvrševanje oblasti, ki ustreza vsebini služnosti, uživa posestno varstvo kot dejanski posestni položaj.
VSL sklep I Cp 3414/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da porušitev sten prostora, ki povzroči njegovo fizično prenehanje, predstavlja protipravno motilno dejanje, pri čemer restitucijski zahtevek za ponovno postavitev sten ostane utemeljen kljub trditvam o ekonomski nesmiselnosti.
VSL sklep I Cp 1935/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dejstvo, da je toženec med pravdo nepremičnino odtujil tretji osebi, onemogoča sodno odreditev vrnitve stvari v posest tožniku.
VSL sklep II Cp 1842/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za varstvo posesti, ker senca dreves ne predstavlja stvari v pravnem smislu, nad katero bi bilo mogoče izvrševati dejansko oblast.
VSL sklep I Cp 795/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožnik ne more zahtevati varstva posesti pravice (služnosti vožnje), temveč le varstvo dejanske posesti dela nepremičnine, ki jo dejansko uporablja.
VSL sklep I Cp 1066/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji verjetnosti terjatve za izdajo začasne odredbe v sporu o motenju posesti odločilna zgolj dejanska posest, ne pa vprašanje lastništva nepremičnine.
VSL sklep II Cp 4897/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da vgradnja robnika na meji ne predstavlja motilnega ravnanja, saj tožnici ne onemogoča parkiranja na njenem parkirnem prostoru.
VSK sklep I Cp 370/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo posestno varstvo, ker je bila pravica do posesti že pravnomočno urejena v predhodni petitorni pravdi, zato bi ugoditev tožbi vodila v neizvršljivost nasprotujočih si sodnih odločb.
VSK sklep I Cp 1457/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo posestno varstvo glede prepovedi vgradnje oken v mejno steno, ker je štelo, da takšna zahteva temelji na zatrjevani negativni služnosti, ki ni predmet posestnega varstva.
VSL sklep II Cp 6482/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 24. člen -
V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo zahtevek zaradi odsotnosti interesa tožeče stranke za nadaljnje izvajanje dejavnosti v planinskem domu, kar je izključilo voljo do izvrševanja posesti.
VSL sklep II Cp 1407/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je prekinitev dobave vode zaradi neplačil drugih stanovalcev v stavbi brez individualnih priključkov nedopustno motenje posesti.
VSL sklep I Cp 1286/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zahtevek za varstvo posesti služnostne pravice vožnje, ki je bila onemogočena s postavitvijo žičnatih ograj na nepremičnini.
VSC sklep Cp 2003/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za posestno varstvo, ker je bila uporaba nepremičnine s strani tožene stranke v skladu z vsebino stvarne služnosti, hkrati pa je ugodilo nasprotnemu zahtevku zaradi postavitve ovir na poti.
VSK sklep I Cp 358/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi odsotnosti ekonomske koristi oziroma neupravičenosti.
-
Tožbeni zahtevek za vzpostavitev posestnega stanja je bil zavrnjen, ker je tožena stranka predmet posesti pred pravdo že izročila v najem tretji osebi, zaradi česar ni mogla neposredno izpolniti restitucijske obveznosti.
VSL sklep II Cp 617/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da odstranitev ali poškodovanje koaksialnega kabla, ki služi prenosu signala, predstavlja poseg v posest, ki uživa sodno varstvo.
Sklep II Ips 657/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo restitucijski zahtevek, ker bi bila vrnitev stvari toženi stranki neizvršljiva, saj je tožena stranka stvari medtem že porabila oziroma jih ima tožeča stranka že v svoji posesti.
VSL sklep I Cpg 1013/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da upravljanje kabelskega sistema za dobavo televizijskih in radijskih signalov ne predstavlja posesti stvari, temveč opravljanje storitve, ki ni predmet posestnega varstva.
VSK sklep I Cp 819/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, če varstvo ni v nikakršnem sorazmerju s škodo, ki je posestniku nastala.
VSL sklep I Cp 417/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo motenje posesti služnostne pravice prehoda zaradi postavitve železne pregrade na dvorišču.
VSL sklep I Cp 1508/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za odločitev o motenju posesti nepomembno, kako dolgo je tožnik izvajal posest, saj je bistvena le njena dejanska narava.
VSL sklep II Cp 1016/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poseglo v pravico do nedotakljivosti stanovanja, ko je v sporu zaradi motenja posesti naložilo neposredni posestnici stanovanja, da mora tretji osebi omogočiti vstop v stanovanje.
-
Sodišče je potrdilo, da nasutje materiala na tujo parcelo brez pravne podlage predstavlja motilno dejanje, ki ga je treba odstraniti.
VSL sklep I Cp 2132/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delna posest na strehi tuje ute, ki posega v zračni prostor tožnika, ni mogoča, saj streha kot funkcionalna celota ni deljiva.
Sklep II Ips 104/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da 50 cm pas bankine ob robu asfaltne lokalne ceste v primeru, da ima status javnega dobra, izključuje posestno varstvo zasebnega posestnika na tem delu zemljišča.
VSK sklep Cp 422/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo posestno varstvo v primeru zamenjave ključavnice na stanovanjski hiši, kjer je tožnik hranil svoje premičnine, s čimer mu je bil onemogočen dostop do njih.
Sklep II Ips 563/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je restitucijski del sklepa, ki je podan le pogojno, lahko brezpredmeten, če je dejanje že zajeto v opustitvenem delu sklepa.
VSL sklep II Cp 1345/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pogodbeno določilo, ki najemodajalcu dovoljuje zamenjavo ključavnice ob prenehanju najema, ne izključuje protipravnosti motenja posesti in ne daje pravice do samopomoči.
VSL sklep I Cp 488/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da potek roka podnajemne pogodbe ne vpliva na pravico dotakratnega posestnika do varstva pred samovoljnim motenjem posesti.
VSL sklep II Cp 568/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o posestnem varstvu, ker je z vzpostavitvijo posestnega položaja dediča nesorazmerno poseglo v pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja preživele zakonske partnerke.