posestno varstvo javnega dobra
Sentenca
Javna cesta ima status javnega dobra in je namenjena splošni rabi, kar pomeni, da je izven pravnega prometa in na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic (2. člen ZJC, 19. člen SPZ). Ker javna cesta ni predmet posesti v smislu zasebnega prava, na njej ni mogoče zagotoviti posestnega varstva zoper motenje posesti. Uporaba javne ceste se presoja v okviru pravil o javni rabi in ne v okviru varstva zasebne posesti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da parkirna mesta, ki jih je toženka sama dala v uporabo tožniku, do trenutka motenja niso imela dejanskega statusa javnega dobra, zato je posestno varstvo dopustno.
VSL Sklep I Cp 649/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na motenje posesti, ker je ugotovilo, da predmetna nepremičnina predstavlja javno dobro.
VSL sklep I Cp 93/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za motenje posesti na poti, ki ima status javnega dobra, z obrazložitvijo, da na javnem dobrem posestno varstvo ni mogoče.
VSL sklep I Cp 3015/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo zahtevek za varstvo posesti na javni poti, ker je ugotovilo, da gre za javno dobro, na katerem posestno varstvo ni dopustno.
VSL sklep II Cp 3588/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za posestno varstvo na cesti, ki je kategorizirana kot javna cesta, saj na javnem dobru posestno varstvo ni dopustno.
VSK sklep I Cp 125/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo možnost posestnega varstva na nepremičnini, ki je bila predmet spora med strankami v kontekstu opuščenega javnega dobra.
VSL sklep I Cp 1785/93 — Višje sodišče v Ljubljani