posestno varstvo stvarne služnosti
Sentenca
Posestno varstvo stvarne služnosti je mogoče zahtevati le v primeru takšnega ravnanja, ki služnostnega upravičenca znatneje ovira pri izvrševanju njegove pravice, oziroma takšnega posega, ki preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje vsebine služnosti. Vsaka neznatna sprememba dejanskega stanja ali ravnanje, ki na način izvrševanja služnosti bistveno ne vpliva, ne pomeni pravno upoštevnega motenja posesti (32., 33. in 219. člen SPZ). Služnost se mora vselej izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je šlo za presojo, ali postavitev betonskih korit na del zemljišča predstavlja motenje posesti stvarne služnosti hoje in vožnje.
VSM Sklep I Cp 213/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je zmotno štelo, da odsotnost vpisa služnosti v zemljiško knjigo izključuje posestno varstvo v primeru samovoljnega oviranja dotedanjega načina izvrševanja posesti.
VSL Sklep I Cp 229/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo poseg v posest stvarne služnosti, ki se je kazal v odstranitvi garažnih vrat in zmanjšanju prehoda z gradnjo betonskega stebra.
VSL sklep II Cp 2222/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je motenje posesti stvarne služnosti mogoče varovati tudi v primeru motenja soposesti na delu nepremičnine, ki služi kot parkirni prostor.
VSL sklep II Cp 2400/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za motenje posesti, ker je toženec nepremičnino uporabljal v obsegu stvarne služnosti, ne glede na pomanjkanje pisne pogodbe ali vpisa v zemljiško knjigo.
VSL sklep II Cp 1489/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila aktivna legitimacija omejena le na osebo, ki je dejansko opravljala vožnjo po poti, in potrdilo, da je za varstvo stvarne služnosti ključna lastninska oziroma posestna pravica na gospodujočem zemljišču.
VSK sklep Cp 1/96 — Višje sodišče v Kopru