poškodba pri delu
Sentenca
Za opredelitev invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu mora biti poškodba v neposredni vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je bil zavarovanec v času nastanka poškodbe zavarovan pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (66. člen ZPIZ-2). Če zavarovanec v času nastanka poškodbe ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri tem zavodu, se invalidnost ne more šteti za posledico poškodbe pri delu, temveč se opredeli kot poškodba zunaj dela (65., 169. člen ZPIZ-2).
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
- Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila obveznega zdravstvenega…)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in premestitev na drugo delovno mesto ne pomenita pretrganja vzročne zveze med poškodbo pri delu in kasnejšo začasno nezmožnostjo za delo.
VDSS Sodba Psp 97/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za prekvalifikacijo bolezni v poškodbo pri delu je bil zavrnjen, ker tožnik z drugimi dokazi (priče, medicinska dokumentacija) ni uspel izkazati vzročne zveze med dogodkom in opravljanjem dela.
VDSS Sodba Psp 62/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je na podlagi izvedenskih mnenj ugotovilo, da je oteklina hrbtišča dlani neposredna rezidualna posledica poškodbe pri delu in ne nova bolezen, kar utemeljuje kvalifikacijo začasne nezmožnosti za delo kot posledico poškodbe pri delu.
VDSS Sodba Psp 145/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni dokazal vzročne zveze med poškodbo in opravljanjem dela, zato ni upravičen do višjega nadomestila plače.
VDSS Sodba Pdp 292/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da kršitev delovnih navodil delodajalca ne izključuje kvalifikacije poškodbe kot poškodbe pri delu, če je izkazana vzročna zveza med delom in poškodbo.
VDSS Sodba Psp 79/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izkazal poškodbe pri delu, ker ni predložil ustrezne prijave poškodbe in ni dokazal vzročne zveze med opravljanjem dela in nastalo poškodbo glave.
VDSS Sodba Psp 333/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tej zadevi je tožniku kot samozaposleni osebi spodletelo dokazati vzročno zvezo med poškodbo in opravljanjem njegove dejavnosti (kmetijstva), prav tako pa ni pravočasno izpolnil obveznosti glede prijave poškodbe.
VDSS Sodba Psp 237/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je bila začasna nezmožnost za delo posledica sindroma zapestnega prehoda kot degenerativne bolezni in ne posledica predhodne poškodbe (zloma koželjnice).
VDSS Sodba Psp 87/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru tožniku ni uspelo dokazati, da je bila prometna nesreča, v kateri je utrpel telesno okvaro, povezana z opravljanjem njegove dejavnosti (službena pot), zato je bil zahtevek za priznanje invalidnine zavrnjen.
VDSS Sodba Psp 28/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Aktivnosti na tekmovanjih, ki so vključene v delovni čas in jih delodajalec odredi, se štejejo za delovni proces, zato poškodba pri teh aktivnostih predstavlja poškodbo pri delu.
VSRS Sodba VIII Ips 15/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poškodba ni poškodba pri delu, ker je tožnik odšel na teren samoiniciativno in brez odredbe nadrejenega, s čimer ni bil na službeni poti.
VDSS Sodba Psp 177/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo obstoj poškodbe pri delu kljub pomanjkljivo izpolnjenemu obrazcu prijave poškodbe, saj je bila vzročna zveza z delom dokazana z izpovedmi tožnika in prič ter medicinsko dokumentacijo.
VDSS Sodba Psp 128/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je poškodba na evakuacijski poti (zasilnem vhodu), ki jo delodajalec omogoča zaposlenim za dostop do delovnega mesta, v vzročni zvezi z opravljanjem dela.
VDSS Sodba Psp 49/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da artroza ni bila posledica poškodbe pri delu, saj je nastala pred dogodkom, na katerega se je skliceval tožnik.
VDSS Sodba Psp 3/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da poškodba pri delu zahteva neposredno vzročno zvezo, zato bolezensko stanje, ki ga delo le sproži, ne predstavlja poškodbe pri delu.
VDSS Sodba Psp 233/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnikove težave s hrbtenico izvirajo iz degenerativnih sprememb in brazgotin, zato dogodek pri delu ni bil vzrok za začasno nezmožnost za delo, temveč le povod za poslabšanje bolezenskega stanja.
VDSS Sodba Psp 210/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poškodba iz tujine, kjer je bil tožnik takrat zavarovan, ne more biti podlaga za priznanje poškodbe pri delu v slovenskem pokojninskem sistemu, saj tožnik v času poškodbe ni bil zavarovan pri slovenskem zavodu.
VDSS Sodba Psp 117/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo ugotovljeno, ali med prometno nesrečo iz leta 2008 in kasnejšim anksiozno depresivnim stanjem v letih 2014 in 2015 obstaja neposredna vzročna zveza.
VDSS sklep Psp 358/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZZVZZ · 19. člen -
Sodišče je razsodilo, da poškodba v prometni nesreči na redni poti na delo, kjer prevoza ni organiziral delodajalec, ne predstavlja poškodbe pri delu, temveč poškodbo izven dela.
VDSS sodba Psp 304/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 66. člen -
Sodišče je presodilo, da se okužba z leptospirozo, do katere je prišlo zaradi stika z okuženo embalažo med opravljanjem dela, šteje za poškodbo pri delu, čeprav gre sicer za nalezljivo bolezen.
VDSS sklep Psp 306/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za priznanje poškodbe pri delu kot vzroka invalidnosti je bil zavrnjen, saj ni bila dokazana vzročna zveza med konkretno delovno nezgodo in nastalimi zdravstvenimi posledicami.
VDSS sodba Psp 369/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnikova invalidnost izvira iz bolezni in ne iz poškodbe pri delu, zato zahtevki za priznanje pravic na podlagi poškodbe pri delu niso bili utemeljeni.
VDSS sodba Psp 256/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru tožnik ni izkazal obstoja diagnoze, ki bi potrjevala poškodbo, niti ni dokazal vzročne zveze med zatrjevanim dogodkom v službi in nastalo začasno nezmožnostjo za delo.
VDSS sodba Psp 126/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje formalne listinske dokumentacije delodajalca ne izključuje možnosti dokazovanja vzroka invalidnosti (poškodbe pri delu) z drugimi dokaznimi sredstvi, kot so izpovedbe prič.
VDSS sodba Psp 407/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi razmejilo med poškodbo pri delu in poškodbo izven dela pri odmeri invalidnine za telesno okvaro.
VDSS sodba Psp 338/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se padec z lestve med urejanjem električne oskrbe hleva šteje za poškodbo pri delu, saj je bila aktivnost v neposredni vzročni zvezi z opravljanjem kmetijske dejavnosti zavarovanca.
VDSS sodba Psp 175/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da invalidnost III. kategorije ni v vzročni zvezi s poškodbo pri delu, zato tožbeni zahtevek za prekvalifikacijo vzroka invalidnosti ni bil utemeljen.
VDSS sodba Psp 564/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je bila popolna izguba delovne zmožnosti posledica psihiatrične simptomatike in ne posledica predhodne poškodbe pri delu.
VDSS sodba Psp 435/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bila začasna nezmožnost za delo posledica bolezni in ne škodnega dogodka, zato ni šlo za poškodbo pri delu.
VDSS sodba Psp 473/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali so psihične težave, ki so nastopile po prometni nesreči, v neposredni vzročni zvezi s poškodbo pri delu, da bi se lahko priznale kot takšne v času bolniškega staleža.
VDSS sklep Psp 211/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Pravila obveznega zdravstvenega… · 232. člen Pravila obveznega zdravstvenega… · 244. člen ZPIZ-1 · 60. člen ZPIZ-1 · 60. člen, odstavek 2 ZPIZ-1 · 60. člen, odstavek 2, alinea 1 ZPIZ-1 · 63 63. člen, odstavek 1 ZPP · 287. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZUP · 129. člen ZUP · 129. člen, odstavek 1, točka 4 ZZVZZ · 13. člen ZZVZZ · 13. člen, odstavek 1 ZZVZZ · 19. člen ZZVZZ · 80. člen ZZVZZ · 81. člen ZZVZZ · 82. člen -
Sodišče je presodilo, da je bila popolna nezmožnost za delo tožnika posledica bolezenskega stanja (anevrizme), ne pa poškodbe pri delu, zato zahtevka za priznanje invalidnosti zaradi poškodbe pri delu ni mogoče ugoditi.
VDSS sodba Psp 139/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 63. člen -
Sodišče je presodilo, da somatomorfna bolečinska motnja, ki se je razvila po električnem udaru, ni poškodba pri delu, ker je bila pogojena z osebnostno strukturo tožnice, in ne zgolj z neposrednim učinkom poškodbe.
VDSS sodba Psp 260/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so psihične težave (posttravmatska stresna motnja), ki so nastale kot posledica prometne nesreče pri delu, pravno opredeljene kot poškodba pri delu, čeprav so bile medicinsko šifrirane kot bolezensko stanje.
VDSS sodba Psp 101/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poškodba na športno-zabavni prireditvi, kjer so udeleženci tekmovali v prostem času in na lastno odgovornost, ne predstavlja poškodbe pri delu, čeprav je bila za udeležbo odobrena opravičena odsotnost.
VDSS sodba Psp 29/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zdravstvene težave tožnice niso posledica poškodbe pri delu, temveč posledica bolezenskih skeletnih sprememb in okvar živčnih korenin.
VDSS sodba Psp 414/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tej sodbi je bilo zahtevano ugotavljanje vzroka začasne nezmožnosti za delo, pri čemer tožnica ni uspela dokazati vzročne zveze med zdravstvenim stanjem in zatrjevano poškodbo pri delu.
VDSS sodba Psp 578/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da mobbinga ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj ne izpolnjuje pogoja neposrednega in kratkotrajnega učinka na organizem, kot ga zahteva 63. člen ZPIZ-1.
VDSS sodba in sklep Psp 78/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožnikova zdravstvena težava posledica bolezenske spremembe, dvig bremena pa zgolj sprožilni dejavnik, zato ni šlo za poškodbo pri delu.
VDSS sodba in sklep Psp 534/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je dopustilo revizijo za presojo, ali se za poškodbo na službeni poti šteje tudi tista, ki ni neposredno povezana z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.
Sklep VIII DoR 37/2009-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da padec po stopnicah v hotelu med službeno potjo ne predstavlja poškodbe pri delu, saj med opravljanjem delovnih nalog in samim padcem ni podana neposredna vzročna zveza.
VDSS sodba Psp 79/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru poškodba ni vzrok nezmožnosti za delo, saj je bila le sprožilni moment za poslabšanje siceršnjega bolezenskega stanja.
VDS sodba Psp 908/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru tožnik ni uspel dokazati vzročne zveze med poškodbo zapestja in opravljanjem dela, saj ni bila izpolnjena prijava poškodbe pri delu, zdravstvena dokumentacija pa je potrjevala nastanek poškodbe izven delovnega časa.
VDSS sodba Psp 193/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da dvig bremena ni bil vzrok poškodbe, temveč le sprožilni moment za razkritje že obstoječega degenerativnega obolenja hrbtenice.
Sodba VIII Ips 149/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo poškodbo pri delu od poklicne bolezni, pri čemer je ugotovilo, da zdravstvene težave, ki izvirajo iz dolgotrajnih vplivov delovnega procesa (npr. tresenje, delo na stroju), ne izpolnjujejo pogojev za poškodbo pri delu.
VDS sodba Psp 56/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poškodba, utrpena v prometni nesreči po končani službeni ekskurziji, ko so se udeleženci ustavili v lokalu zaradi osebnih opravkov, ne predstavlja poškodbe pri delu.
Sodba VIII Ips 107/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo status poškodbe pri delu za prometno nezgodo, ki se je zgodila na poti na delo, ne glede na to, da je delavec tistega dne koristil dopust ali da je bil njegov prihod na delo časovno zamaknjen.
Sodba VIII Ips 72/98 — Vrhovno sodišče