poslovna goljufija
Sentenca
Poslovna goljufija (234.a člen KZ) je kaznivo dejanje, ki ga stori oseba pri opravljanju gospodarske dejavnosti v okviru sklenitve ali izvajanja pogodbe ali posla. Bistveni element dejanja je preslepitev drugega s prikazovanjem lažnih dejstev o izpolnitvi obveznosti ali prikrivanjem dejstev o nezmožnosti izpolnitve, kar povzroči premoženjsko škodo. Od splošne goljufije se razlikuje po specialnem subjektu in okoliščinah storitve, ki morajo biti neposredno vezane na gospodarsko poslovanje.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Sodni red (Sodni red)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je mogoče sklepati na lažno zavezo o izpolnitvi obveznosti iz dejstva, da storilec kljub razpoložljivim sredstvom družbe ni poravnal obveznosti do oškodovanca, temveč je sredstva porabljal za druge namene, kot so posojila povezanim družbam in dvig gotovine.
VSRS Sodba I Ips 24535/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj civilnopravna neizpolnitev obveznosti ne zadošča za kazensko odgovornost; potrebno je dokazati, da je storilec že ob sklenitvi posla vedel, da obveznosti ne bo izpolnil, ter da je prikril svojo nezmožnost plačila.
VSRS Sodba I Ips 52178/2016 — Vrhovno sodišče
-
Obsojenec je kot edini direktor in družbenik izročil osebno menico kot garancijo, čeprav je vedel, da je bil TRR ukinjen, s čimer je preslepil oškodovanca glede zanesljivosti posla.
VSL Sodba II Kp 20723/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da opis dejanja v obtožbi ne sme biti omejen le na navedbo neizpolnitve obveznosti, temveč mora vsebovati konkretne okoliščine, iz katerih izhaja zavest storilca, da do izpolnitve ne bo prišlo.
VSL Sodba II Kp 18766/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da so za presojo preslepitvenega namena relevantne tudi okoliščine po sklenitvi posla, kot sta nepodpis pogodbe o obročnem plačilu in nedosegljivost obdolženke za oškodovanca.
VSC Sklep II Kp 57357/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da se preslepitveni namen ne sme presojati selektivno le na podlagi blokade transakcijskega računa, temveč v kontekstu vseh ravnanj, ki izhajajo iz tenorja sodbe.
VSM Sodba II Kp 21675/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je preslepitveni namen utemeljilo na dejstvu, da je obdolženec razpolagal z zadostnimi sredstvi za plačilo obveznosti, vendar jih je namensko porabil za druge namene, kljub predhodnemu zaupanju oškodovane družbe.
VSM Sodba II Kp 42641/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da delna izpolnitev obveznosti s strani obsojenca nima vpliva na določenost kaznivega dejanja poslovne goljufije.
VSRS Sodba I Ips 3558/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bil zakonski znak preslepitve ustrezno konkretiziran z opisom namena storilca, da ne plača računov in preusmeri plačila v drugo državo.
VSL Sodba II Kp 10362/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: EKČP · 6. člen KZ · 234.a člen KZ · 234.a člen, odstavek 1 KZ · 234.a člen, odstavek 2 KZ · 50. člen KZ · 51. člen KZ · 51. člen, odstavek 3 URS · 29. člen ZKP · 105. člen ZKP · 105. člen, odstavek 2 ZKP · 17. člen ZKP · 18. člen ZKP · 18. člen, odstavek 1 ZKP · 240. člen ZKP · 240. člen, odstavek 2 ZKP · 355. člen ZKP · 355. člen, odstavek 1 ZKP · 369. člen ZKP · 369. člen, odstavek 4 -
Sodišče je pojasnilo, da je preslepitev konkretizirana z vsakokratnim dajanjem obljub za nove račune v okviru kontinuiranega poslovnega odnosa, ne glede na že zapadle neizpolnjene obveznosti.
VSRS Sodba I Ips 27274/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je obdolženec najel in plačal gradbeni oder, ne omaje obstoja preslepitvenega namena, če so ostala ravnanja obdolženca v zvezi s prevzetim poslom nedvoumno usmerjena v preslepitev.
VSM Sodba II Kp 6961/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je bilo kaznivo dejanje poslovne goljufije konkretizirano z ravnanjem, ko sta obtoženca kljub razpoložljivim prilivom na računih družbe denar dvigovala v gotovini za osebne namene, namesto da bi poravnala zapadle obveznosti do oškodovancev.
VSL Sklep II Kp 25889/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil preslepitveni namen izkazan s prikazovanjem lažnega premoženjskega stanja (kazanje slik nove hiše) in zamolčanjem dejstva, da so bili bančni računi obremenjeni z izvršbami, ob hkratnem dvigovanju gotovine v višini, ki je presegala vrednost opravljenih del.
VSL Sodba II Kp 55081/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obdolženca oprostilo obtožbe, ker ni bilo dokazano, da bi ob naročilu blaga prikrival dejstva ali lažno zatrjeval izpolnitev obveznosti.
VSM Sodba II Kp 15270/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretni zadevi je bil preslepitveni namen izkazan z obsojenčevim lažnim zagotavljanjem izvedbe del, utrjevanjem vtisa resnosti z ogledom objekta in pripravo opreme, medtem ko je prejeti avans porabil za druge namene.
VSRS Sodba I Ips 29125/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je sodna poravnava lahko način storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije, kadar gre za pogodbo, ki ureja prihodnja razmerja med strankama.
VSRS Sodba I Ips 11599/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot dokaz za preslepitveni namen uporabilo dejstvo, da so bili finančno stanje in likvidnost družbe v času sklenitve zavez tako slabi, da je obdolženec moral vedeti za nezmožnost izpolnitve obveznosti.
VSM Sodba in sklep II Kp 7969/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da navedba o zgolj 'lažnivem prikazovanju' izpolnitve obveznosti brez konkretizacije ravnanj, ki bi utemeljevala preslepitev, ne zadostuje za utemeljen sum storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije.
VSL Sklep II Kp 56048/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zagotavljanje plačila s strani obdolženca ali kasnejša preusmeritev sredstev na tretjo družbo sama po sebi ne zadoščata za konkretizacijo preslepitvenega namena, če nista povezana z drugimi okoliščinami, ki dokazujejo namen neizpolnitve.
VSRS Sodba I Ips 37861/2015 — Vrhovno sodišče
-
Oprostilna sodba je bila izrečena, ker tožilstvu ni uspelo dokazati, da je obdolženec storil dejanje (3. točka 358. člena ZKP), saj izvedenec ni mogel potrditi, da dobavljeni stroj ni ustrezal pogodbenim zahtevam.
VSM Sodba II Kp 21088/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je bila preslepitev konkretizirana skozi vse stadije obdolženčevih ravnanj pri naročanju prevozov, pri čemer so prav vsa ravnanja obdolženca izkazovala goljufiv namen.
VSM Sodba II Kp 21546/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Bistveni element preslepitve je lahko lažno zatrjevanje o prevzemu obveznosti s strani tretje osebe, s čimer storilec ustvari videz resnosti ponudbe in s tem preslepi nasprotno stranko.
VSRS Sodba I Ips 44766/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker ni bilo dokazano, da bi obdolženec ob sklenitvi posla vedel, da obveznost ne bo izpolnjena, poleg tega pa obveznost ni ostala v celoti neizpolnjena, temveč je prišlo le do zamude pri izpolnitvi.
VSM Sodba IV Kp 57945/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavani zadevi je bila oprostilna sodba potrjena, ker v opisu kaznivega dejanja ni bil konkretiziran preslepitveni namen obdolžencev pri sklenitvi ali izvajanju poslov.
VSM Sodba II Kp 25674/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker je presodilo, da po zapadlosti zadnjega računa ni več mogoče izvrševati zakonskih znakov preslepitve, saj je bilo obdobje izvajanja posla s tem zaključeno.
VSC Sodba II Kp 27274/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker obtožba ni vsebovala konkretiziranih okoliščin o preslepitvenem namenu v času sklenitve posla, blokada računov pa je nastopila šele tri mesece kasneje.
VSM Sodba II Kp 24040/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je bila oškodovančeva možnost preverjanja podatkov v pogodbi zmanjšana zaradi obdolženčevega ročnega izpisovanja ključnih podatkov in hkratnega podpisovanja večje količine listin.
VSC Sodba II Kp 19104/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Preslepitev se v praksi najpogosteje kaže v zamolčanju prezadolženosti družbe, blokadi transakcijskega računa ali prikrivanju obstoja drugih dolgov.
VSM Sodba II Kp 57118/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da lahko tudi ravnanja obsojencev, ki nastopijo po zapadlosti ali izpolnitvi obveznosti s strani oškodovanca, predstavljajo element preslepitve, če so v neposredni vzročni zvezi z višino nastale škode.
VSRS Sodba I Ips 17526/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da obtoženčevo pričakovanje izpolnitve obveznosti prek verižne kompenzacije, ki je bila kasneje stornirana iz razlogov na strani tretjih oseb, ne predstavlja preslepitvenega ravnanja.
VSC Sodba II Kp 28793/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da če je oškodovanec ob nastanku obveznosti vedel za finančne težave dolžnika, ne more biti govora o preslepitvi, saj je možnost neizpolnitve objektivno znana.
VSM Sodba II Kp 5092/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da neizpolnitve pogodbene obveznosti ni mogoče samodejno enačiti s kaznivim dejanjem poslovne goljufije, če ni dokazan kvalificiran preslepitveni namen storilca.
VSM Sodba II Kp 36843/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da težave s plačilno sposobnostjo v obdobju splošne plačilne nediscipline same po sebi ne dokazujejo naklepa za preslepitev poslovnega partnerja.
VSRS Sodba I Ips 46459/2015 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila zahteva za preiskavo zavrnjena, ker opis dejanja ni vseboval zadostne konkretizacije osumljenčevega preslepitvenega namena.
VSL Sklep II Kp 38597/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj neizpolnitev obveznosti ne dokazuje preslepitvenega namena, še posebej, če je bilo nasprotni stranki finančno stanje dolžnika znano ali javno dostopno.
VSM Sklep II Kp 9555/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji opisa kaznivega dejanja ugotovilo, da je bilo konkretno preslepitveno ravnanje obtoženke zadostno izkazano, pri čemer je iz opisa izpustilo zgolj nerelevantne podrobnosti o nakazilih.
VSC Sodba II Kp 50547/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zahtevo za preiskavo zavrnilo, ker opis kaznivega dejanja v izreku ni vseboval personalizacije fizične osebe, ki naj bi bila preslepljena, in ni konkretiziral premoženjske škode.
VSK Sklep VII Kp 57202/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnikovo zatrjevanje o nujnosti posebne konkretizacije preslepitvenega namena v izreku ni utemeljeno, saj ta ni zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije.
VSM Sklep II Kp 15682/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je bilo stališče, da konkretne okoliščine dekapitalizacije podjetij na škodo upnikov zadostno konkretizirajo zakonski znak preslepitve pri poslovni goljufiji.
VSRS Sodba I Ips 267/2016 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila preslepitev konkretizirana z obsojenčevim zavedanjem o lastnem slabem finančnem stanju, zaradi katerega obveznosti ne bi mogel izpolniti, ter aktivnim prikrivanjem tega dejstva pred oškodovano družbo.
VSRS Sodba I Ips 7449/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se dokazna ocena o storitvi kaznivega dejanja lahko opre na verodostojno izpoved oškodovanca in listinske dokaze, pritožbene navedbe o neverodostojnosti prič pa ne morejo nadomestiti celovite dokazne ocene sodišča.
VSC Sodba II Kp 22510/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da je preslepitev banke podana tudi ob izvajanju kreditne pogodbe s podpisom lažnih specifikacij terjatev, kar je banki onemogočilo unovčenje zavarovanja.
VSM Sodba in sklep II Kp 8084/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 20. člen KZ-1 · 20. člen, odstavek 2 KZ-1 · 228. člen KZ-1 · 228. člen, odstavek 1 KZ-1 · 228. člen, odstavek 2 KZ-1 · 235. člen KZ-1 · 235. člen, odstavek 1 KZ-1 · 99. člen KZ-1 · 99. člen, odstavek 1, točka 11 KZ-1 · 99. člen, odstavek 5 SPZ · 207. člen SPZ · 208. člen SPZ · 209. člen ZGD-1 · 54. člen ZKP · 17. člen ZKP · 364. člen ZKP · 364. člen, odstavek 7 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 391. člen ZKP · 392. člen ZKP · 392. člen, odstavek 1 -
V tej zadevi obljube obdolženca o poplačilu terjatev, podane po zapadlosti računov, niso zadostovale za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve, kar je vodilo do oprostilne sodbe.
VSM Sodba II Kp 10605/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 228. člen KZ-1 · 228. člen, odstavek 1 ZKP · 269. člen ZKP · 269. člen, odstavek 2 ZKP · 269. člen, odstavek 2, točka 2 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1 ZKP · 359. člen ZKP · 359. člen, odstavek 1 ZKP · 364. člen ZKP · 364. člen, odstavek 4 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 -
Sodišče je iz opisa kaznivega dejanja izpustilo očitek o pridobitvi premoženjske koristi, ker ta v konkretnem primeru ni bila konkretizirana, in ohranilo le očitek o nastanku premoženjske škode.
VSC Sodba II Kp 45127/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zamolčanje blokade enega od več transakcijskih računov ob hkratnem obstoju drugega veljavnega računa ne zadošča za zanesljiv sklep o preslepitvenem namenu.
VSL Sodba II Kp 39798/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru ni šlo za poslovno goljufijo, ker je obsojenec obveznosti zavaroval z osebnim poroštvom in menicami, iz opisa dejanja pa ni izhajalo, da bi bil v času jamstva plačilno nesposoben ali da bi premoženje naklepno odtujil.
VSRS Sodba I Ips 27046/2013 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil zakonski znak preslepitve podan, ker sta obsojenca obljubljala investicijo sredstev, dejansko pa sta z njimi razpolagala v nasprotju s pogodbenimi določili, pri čemer je bil naklep podan že ob sklenitvi pogodbe.
VSRS Sodba I Ips 2646/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da časovni okvir izvajanja pogodbe vključuje tudi čas zapadlosti računa, zato zastaranje kaznivega dejanja teče od trenutka, ko obveznost ni bila izpolnjena ob zapadlosti.
VSC Sodba II Kp 2668/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da preslepitveni namen obstaja tudi v primerih, ko se daljše obdobje tolerirajo zamude pri plačevanju, če je hkrati podana zavest storilca o nezmožnosti ali neizpolnitvi pogodbenih zavez.
VSC Sodba II Kp 57715/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot zadostno konkretizacijo preslepitve štelo zatrjevanje plačila prek cesijske pogodbe, čeprav je bilo očitno, da storilec nima namena izpolniti obveznosti.
VSRS Sodba I Ips 45947/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri bankah in podobnih hierarhičnih strukturah storilec preslepi organizacijo kot celoto, kar zadostuje za izpolnitev zakonskega znaka preslepitve.
VSRS Sodba I Ips 53725/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 196. člen KZ-1 · 196. člen, odstavek 1 KZ-1 · 196. člen, odstavek 2 KZ-1 · 227. člen KZ-1 · 227. člen, odstavek 2 KZ-1 · 228. člen KZ-1 · 228. člen, odstavek 1 KZ-1 · 228. člen, odstavek 2 KZ-1 · 229. člen KZ-1 · 229. člen, odstavek 1 KZ-1 · 229. člen, odstavek 2 KZ-1 · 229. člen, odstavek 3 KZ-1 · 230. člen KZ-1 · 230. člen, odstavek 1 KZ-1 · 235. člen KZ-1 · 235. člen, odstavek 1 KZ-1 · 235. člen, odstavek 2 KZ-1 · 253. člen, odstavek 1 KZ-1 · 2536. člen ZDR · 42. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 2 ZKP · 395. člen ZKP · 395. člen, odstavek 1 -
Sodišče je štelo, da je znak preslepitve pri poslovni goljufiji podan tudi takrat, ko storilec zavaja s sklicevanjem na poslovne uspehe in obljubami plačila, čeprav sočasno obstajajo dejstva o dolgovih družbe in uvedbi stečajnega postopka.
VSM Sklep II Kp 45777/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zahtevo za preiskavo zavrnilo, ker iz zbranega gradiva ni bilo mogoče utemeljiti obstoja utemeljenega suma, da je obdolženka ravnala z namenom preslepitve pri izvajanju gospodarske dejavnosti.
VSM Sklep II Kp 738/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pri poslovni goljufiji mora biti v obtožnici jasno razmejeno med kaznivim ravnanjem in ravnanjem, ki je značilno za običajno civilnopravno razmerje.
VSM Sklep II Kp 20187/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker v opisu dejanja ni bil konkretiziran zakonski znak preslepitve, temveč je šlo zgolj za neizpolnitev pogodbene obveznosti kljub zmožnosti plačila.
VSM Sodba II Kp 267/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obdolžence, ker je ugotovilo, da sta poslovala transparentno in so bile banki znane vse okoliščine, banka pa je kredit odobrila na podlagi lastne bonitetne ocene, ki ni temeljila na verodostojnih podatkih.
VSM Sodba II Kp 6577/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bil preslepitveni namen podan, ker je storilec oškodovancu zagotavljal izvedbo plačila, čeprav mu je bilo kot prokuristu znano slabo finančno stanje družbe.
VSM Sodba II Kp 34540/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo nasprotje med zaključkom o vedenju obdolženk, da denar ne bo vrnjen, in njunim dejanskim prizadevanjem za iskanje strateškega partnerja.
VSM Sklep II Kp 13374/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovanci niso dolžni dodatno ravnati (npr. vlagati zahtevkov za popravek DDV), da bi dokazali nastanek škode v višini neplačanih računov v kazenskem postopku.
VSM Sodba II Kp 32302/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da okoliščina prezadolženosti obtoženca v dejstvenem opisu kaznivega dejanja zadostno konkretizira preslepitveni namen kot zakonski znak poslovne goljufije.
VSL Sklep II Kp 14892/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Preslepitveni namen pri poslovni goljufiji se presoja v okviru dogovora o ceni storitve, pri čemer kasnejše prilagajanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca ne vpliva na obstoj kaznivega dejanja.
VSC Sklep II Kp 16749/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da sočasna navedba pridobitve protipravne premoženjske koristi in nastanka enake višine škode pri oškodovancih v opisu dejanja poslovne goljufije ne predstavlja logičnega nasprotja.
VSM Sodba II Kp 30738/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je prikrivanje podatkov o blokadah transakcijskih računov in pomanjkanju sredstev za izvedbo posla lahko ključni element preslepitvenega namena pri poslovni goljufiji.
VSC Sklep II Kp 6143/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru na podlagi proste presoje dokazov zaključilo, da so bili elementi kaznivega dejanja poslovne goljufije izkazani.
VSK Sodba II Kp 12594/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zaveza k izpolnitvi pogodbe, ki kasneje ni realizirana, ne pomeni preslepitve, če v opisu dejanja niso konkretizirane okoliščine, ki bi dokazovale, da je bila obljuba ob podaji neresnična.
VSL Sklep II Kp 43018/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da dolžnik obveznosti ob dospelosti ni izpolnil, ne predstavlja kaznivega dejanja poslovne goljufije, če ni dokazana namerna preslepitev ob sklenitvi ali izvajanju posla.
VSM Sodba II Kp 3106/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker v opisu dejanja ni bilo konkretizirano, v čem natančno je bila oškodovana stranka preslepljena s strani obdolženca.
VSM Sodba II Kp 42217/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da opis dejanja v obtožnici ni bil ustrezno konkretiziran glede elementa preslepitve, saj ni vseboval sinteze dejanskih okoliščin o finančnem stanju družbe, kot so prilivi, odlivi in neizpolnjevanje obveznosti.
VSL Sodba II Kp 80485/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji preslepitvenega namena treba upoštevati preusmerjanje sredstev družbe na osebne račune družbenika, zlasti kadar ta opravlja identično dejavnost kot zavezana družba.
VSC Sklep II Kp 57715/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker so bila vsa očitana ravnanja, ki bi lahko predstavljala preslepitev, izvedena šele po sklenitvi posla, pri čemer ni bilo dokazano, da bi preslepitveni namen obstajal že ob samem nastanku pogodbenega razmerja.
VSM Sodba II Kp 8593/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da zavarovanje kredita s strani banke ne izključuje kazenske odgovornosti storilca za poslovno goljufijo, saj je dejanje dokončano z nastankom škode zaradi preslepitve.
VSRS Sodba I Ips 27662/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da opis obdolženčevega ravnanja v obravnavani zadevi vsebuje vse zakonske znake poslovne goljufije, vključno z ustrezno konkretizacijo znaka preslepitve.
VSM Sodba II Kp 7449/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da je bila preslepitev podana, ko je storilec oškodovancu zagotovil plačilo prek cesijske pogodbe, čeprav je že ob naročilu dela vedel, da obveznosti ne bo poravnal.
VSL Sodba II Kp 45947/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da opis poslovne goljufije zadosti zahtevi po konkretizaciji, če vsebuje navedbo o lažnem prikazovanju plačila prek asignacije, čeprav asignacijska pogodba ni bila sklenjena.
VSRS Sodba I Ips 61928/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da opis dejanja v obtožbi, ki vsebuje le navedbo, da dolžnik računa ni plačal in da tega namena ni imel, brez konkretizacije preslepitvenega namena in okoliščin, ne zadošča za opredelitev kaznivega dejanja.
VSL Sodba II Kp 43158/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za preiskavo, ker opis dejanja ni vseboval konkretnih načinov preslepitve, ki so nujni zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije.
VSM Sklep II Kp 38115/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot preslepitev štelo naročanje storitev kljub zavedanju o lastni nezmožnosti plačila, pri čemer je bila oblika krivde opredeljena kot eventualni naklep.
VSM Sodba II Kp 11153/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 228. člen KZ-1 · 228. člen, odstavek 1 KZ-1 · 49. člen KZ-1 · 49. člen, odstavek 2 ZKP · 16. člen ZKP · 16. člen, odstavek 3 ZKP · 329. člen ZKP · 329. člen, odstavek 4 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 383. člen ZKP · 386. člen ZKP · 391. člen -
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker goljufiv namen ob sklenitvi posla ni bil dokazan; dejstvo, da obdolženec kasneje ni plačal računa kljub razpoložljivim sredstvom, je kazalo le na morebiten naknaden goljufiv namen, ki pa ni bil predmet obtožbe.
VSM Sodba II Kp 5355/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila oprostilna sodba izrečena, ker opis kaznivega dejanja v izreku ni vseboval konkretizacije obsojenčevega preslepitvenega namena, kar je nujen zakonski znak poslovne goljufije.
VSRS Sodba I Ips 33119/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker opisano ravnanje pri zavarovalnem zastopanju ni vsebovalo elementov preslepitve, temveč je šlo le za civilnopravno neizpolnitev pogodbenih obveznosti.
VSM Sodba II Kp 19624/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot element naklepa pri poslovni goljufiji štelo zavedanje obdolženca o neplačilni sposobnosti lastne družbe in njegovo privolitev v tveganje neplačila obveznosti zaradi zagotovitve nadaljnjega poslovanja.
VSM Sodba II Kp 21535/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo obtožbo, ker opis dejanja ni vseboval konkretizacije preslepitve, temveč le splošne navedbe o kršitvi pogodbene zaveze.
VSM Sklep II Kp 41765/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da sklenitev posojilne pogodbe med samostojnim podjetnikom in oškodovancem v konkretnem primeru ni imela gospodarske narave, zato pogoj opravljanja gospodarske dejavnosti ni bil izpolnjen.
VSC Sodba II Kp 43901/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da za obstoj kaznivega dejanja poslovne goljufije ni potrebno dokazovati posebnega preslepitvenega namena ali izjemno zvijačnega ravnanja.
VSM Sodba II Kp 19382/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti preslepitev v opisu dejanja določno konkretizirana, pri čemer prezadolženost družbe ali blokada transakcijskih računov v času sklepanja posla lahko predstavljata okoliščini, ki utemeljujeta obstoj preslepitvenega namena.
VSM Sodba II Kp 28978/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker opis dejanja ni vseboval konkretizacije preslepitvenega namena v času izvajanja pogodbe, temveč je navajal le ravnanja po prenehanju pogodbenega razmerja.
VSM Sodba II Kp 43625/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila preslepitev oškodovanca konkretizirana z navedbo točnega predmeta (avtomobila z identifikacijskimi podatki), pripravo pogodbe in zavezo o izročitvi, čeprav obveznost ni bila izpolnjena.
VSRS Sodba I Ips 5567/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obljubljanje plačila in naknadna neizpolnitev obveznosti brez dokazanega preslepitvenega namena ne pomenita kaznivega dejanja poslovne goljufije.
VSM Sodba II Kp 9652/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP (obveznost poslovodstva glede plačilne sposobnosti družbe) ni utemeljeno za dokazovanje preslepitvenega namena v razmerju do poslovnih partnerjev.
VSL Sodba II Kp 47846/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bil obtožni predlog zavržen, ker opis dejanja ni vseboval konkretnih okoliščin, ki bi kazale na osumljenčevo zavedanje o neizpolnitvi obveznosti.
VSL Sklep VII Kp 10596/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dogovor za sodelovanje in obljube o izplačilu provizij ter honorarjev ob kasnejši neizpolnitvi pogodbe ne zadostujejo za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve, če v opisu dejanja manjkajo dejstva o storilčevi zavesti o neizpolnitvi.
VSK Sklep II Kp 17231/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavani zadevi je bila obtožba oproščena, ker opis kaznivega dejanja ni identificiral fizične osebe, ki naj bi bila s strani obdolženca preslepljena, temveč je kot oškodovanca navedel le pravno osebo.
VSM Sodba II Kp 22454/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj sklenitev aneksa k najemni pogodbi brez navedbe konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale preslepitveni namen obtožencev, ne zadostuje za opredelitev ravnanja kot poslovne goljufije.
VSC Sodba II Kp 49899/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj naročilo storitve in obljuba plačila ne pomenita avtomatične izpolnitve zakonskega znaka preslepitve v okviru poslovne goljufije.
VSL Sklep II Kp 31156/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali neplačilo obveznosti v okviru postopka prisilne poravnave pomeni poslovno goljufijo, pri čemer je poudarilo pomen zakonitega poslovanja insolventnega subjekta.
VSL Sklep II Kp 20483/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče potrdilo, da navedba o zamolčanem slabem finančnem stanju družbe in blokadi transakcijskega računa ob sklenitvi pogodbe zadostno konkretizira preslepitveni namen.
VSL Sklep II Kp 18980/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker opis dejanja ni vseboval konkretnih zakonskih znakov, ki bi utemeljevali, da je obtoženec ob sklenitvi pogodbe vedel, da obveznosti ne bo mogel izpolniti.
VSL Sodba VI Kp 24955/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba storilčevo zavest o neizpolnitvi obveznosti dokazati z dejanskimi okoliščinami, ki zanesljivo kažejo na preslepitev, sicer gre za civilnopravno razmerje.
VSM Sodba II Kp 2161/2015 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 228. člen KZ-1 · 228. člen, odstavek 1 URS · 28. člen URS · 28. člen, odstavek 1 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1 ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 -
Sodišče je obdolženca oprostilo obtožbe, ker opis dejanja v izreku ni vseboval konkretizacije preslepitvenega namena, temveč je šlo le za neizpolnitev pogodbenih obveznosti v okviru civilnopravnega razmerja.
VSM Sodba II Kp 3762/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru preiskava ni bila dovoljena, ker iz opisa dejanja niso izhajale okoliščine, ki bi kazale na namerno preslepitev oškodovanca ob primopredaji poslovnega objekta.
VSM Sklep II Kp 40614/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker izrek sodbe ni vseboval konkretizacije zakonskega znaka preslepitve, zaradi česar dejanje ni imelo kazenskopravnega značaja.
VSRS Sodba I Ips 52304/2012 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru opis dejanja ni vseboval zakonskih znakov poslovne goljufije, saj ni bilo jasno razvidno, da so bile obdolženčeve obljube o plačilu in izročeni čeki neresnični že ob sklenitvi posla.
VSM Sodba II Kp 94326/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker opis dejanja ni vseboval konkretnih okoliščin, ki bi presegle zgolj neizpolnitev pogodbene obveznosti in izkazovale preslepitveni namen.
VSM Sodba II Kp 32587/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj sklenitev pogodbe in obljuba plačila ob odsotnosti drugih okoliščin, ki bi izkazovale preslepitveni namen obdolženca, ne zadostujeta za obsodbo za kaznivo dejanje poslovne goljufije.
VSM Sodba in sklep II Kp 28147/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je za razmejitev med gospodarsko goljufijo in civilnopravno neizpolnitvijo odločilen storilčev vedenjski element (zavest o neizpolnitvi), ki mora biti podan že ob sklenitvi ali izvajanju posla.
VSRS Sodba I Ips 47130/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je oškodovančeva privolitev v posel izključila protipravnost ravnanja obdolženca, pri čemer je poudarilo pomen dokazanosti preslepitvenega namena.
VSM Sodba II Kp 61928/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dogovor za poslovno sodelovanje in obljuba plačila nista zadostna za dokaz preslepitve, če iz opisa dejanja ne izhaja storilčeva zavest o nezmožnosti ali namerni neizpolnitvi obveznosti.
VSRS Sodba I Ips 93283/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obtoženko, ker izvedena nakazila oškodovani družbi v času inkriminiranih naročil niso potrjevala obstoja zavestnega ravnanja s ciljem neizpolnitve pogodbenih obveznosti.
VSC Sodba II Kp 39373/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo vprašanje, ali je neizpolnitev obveznosti do podizvajalca posledica goljufivega ravnanja ali zgolj odvisnosti plačila od izpolnitve obveznosti glavnega naročnika.
VSM Sodba II Kp 44630/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pogajanja o izdelavi projektov ne pomenijo sklenitve posla, zato ravnanja v tej fazi ne morejo predstavljati kaznivega dejanja poslovne goljufije.
VSL Sodba II Kp 55238/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je obdolženec oškodovanki prikazal resnično ali lažnivo finančno stanje družbe z namenom, da pridobi posojilo, ki ga ni nameraval vrniti.
VSM Sklep II Kp 4903/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da se izvršitvena načina prikazovanja in prikrivanja v praksi pogosto prekrivata, saj storilec z lažnivim zagotavljanjem izpolnitve hkrati prikriva svojo dejansko nezmožnost izpolnitve obveznosti.
VSM Sodba II Kp 4680/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obtoženko, ker ni bilo dokazov o preslepitvenem namenu; obtoženka je oškodovancu odkrito razkrila svoje finančne težave in ni skrivala nezmožnosti izpolnitve obveznosti.
VSM Sodba II Kp 22925/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo zadostno konkretizacijo dejanja, kjer je obdolženec ob sklenitvi komisijske pogodbe zamolčal prezadolženost družbe in dajal lažne obljube o nakazilu kupnine.
VSM Sklep in sodba II Kp 5567/2014 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 209. člen KZ-1 · 209. člen, odstavek 1 KZ-1 · 228. člen KZ-1 · 228. člen, odstavek 1 ZKP · 105. člen ZKP · 105. člen, odstavek 2 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 373. člen ZKP · 386. člen -
Sodišče je potrdilo, da je opis dejanja dovolj konkretiziran, če navaja, da je storilec z lažnimi zagotovili o hitrem vračilu posojila ustvaril zmotno predstavo pri oškodovanki, ki se je zaradi tega zadolžila.
VSC Sodba II Kp 54468/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da kaznivega dejanja ni mogoče storiti zoper osebo, s katero storilec ni v neposrednem poslovnem odnosu, saj v takšnem primeru ni mogoče vzpostaviti elementa preslepitve pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe.
VSC Sklep III Kp 10281/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da prokurist zaradi narave svojega pooblastila ne bi mogel biti storilec kaznivega dejanja poslovne goljufije.
VSC sodba II Kp 51109/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da kasnejše ravnanje obdolženca v okviru poslovnega razmerja ne more nadomestiti manjkajočega opisa preslepitvenega namena v obtožnici.
VSL Sklep II Kp 15863/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da mora biti goljufiv namen pri poslovni goljufiji izkazan tako v fazi sklenitve kot v fazi izvajanja kupoprodajne pogodbe.
VSM sodba II Kp 13388/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da bilančni prikaz stanja družbe ne omaja kazenske odgovornosti, če obveznosti do oškodovancev kljub razpoložljivim sredstvom niso bile izpolnjene.
VSK Sodba II Kp 18565/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da opustitev vpisa v zemljiško knjigo in kasnejši nakup iste kleti s strani obtoženca predstavljata zgolj kršitev civilnopravne obveznosti in ne konkretizirata zakonskih znakov poslovne goljufije.
VSL sodba II Kp 12186/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je preslepitev kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije mogoče ugotavljati v obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca morala biti izpolnjena, torej pred zapadlostjo posameznih računov.
VSRS Sodba I Ips 27041/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je opis kaznivega dejanja zadosten, če navaja, da je obdolženec kot direktor naročil storitve z lažnimi obljubami o plačilu, ne da bi bila potrebna nadaljnja konkretizacija ravnanja posameznih zaposlenih.
VSM sodba II Kp 39787/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Kaznivo dejanje ni podano, če oškodovanec v času nastanka škode ni bil v zmoti glede izpolnitve obveznosti, ker mu storilec od določenega trenutka dalje ni več dajal lažnih zagotovil o izpolnitvi.
VSRS Sodba I Ips 72264/2010-139 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da naročanje blaga in kasnejše neplačilo računov samo po sebi ne konkretizira preslepitvenega namena, temveč ostaja v sferi civilnopravne odgovornosti.
VSL sodba VI Kp 46161/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri gospodarskem poslovanju za preslepitev ni treba, da bi storilec posebej in izrecno zatrjeval svojo pripravljenost za izpolnitev obveznosti.
VSRS Sodba I Ips 19513/2011-197 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da lahko kasnejša ravnanja obdolženca, kot je izogibanje poplačilu dolga, naknadno objektivizirajo prvotni preslepitveni namen (direktni naklep) ob sklenitvi pogodbe.
VSL sklep II Kp 8883/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ · 234.a člen KZ · 234.a člen, odstavek 1 KZ · 234.a člen, odstavek 2 ZKP · 277. člen ZKP · 277. člen, odstavek 1 ZKP · 277. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 277. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 282. člen ZKP · 370. člen ZKP · 370. člen, odstavek 1 ZKP · 370. člen, odstavek 1, točka 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 402. člen ZKP · 402. člen, odstavek 3 -
V obravnavanem primeru je bilo šteti prodajo nepremičnine za plačilo na trgu kot gospodarsko dejavnost, saj je ustrezala definiciji pridobitne dejavnosti gospodarske družbe.
VSRS Sodba I Ips 54113/2012-161 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 228. člen KZ-1 · 228. člen, odstavek 1 KZ-1 · 57. člen KZ-1 · 57. člen, odstavek 3 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 5 ZKP · 420. člen, odstavek 2 -
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker opis dejanja ni vseboval elementov preslepitve, temveč je zgolj opisoval neplačilo računov in nasprotovanje izvršbi, kar predstavlja civilnopravno razmerje.
VSL sodba II Kp 29797/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ · 234.a člen KZ · 234.a člen, odstavek 1 KZ · 33. člen ZKP · 105. člen ZKP · 105. člen, odstavek 3 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 383. člen ZKP · 383. člen, odstavek 1 ZKP · 387. člen ZKP · 394. člen ZKP · 394. člen, odstavek 1 ZOPOKD · 25. člen ZOPOKD · 25. člen, odstavek 1, točka 7 ZOPOKD · 4. člen ZOPOKD · 4. člen, odstavek 1, točka 3 -
Sodišče je poudarilo, da trenutek neizpolnitve pogodbene obveznosti predstavlja trenutek dokončanja kaznivega dejanja in nastanka premoženjske škode.
VSL sodba II Kp 34090/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je namen preslepitve mogoče očitati tudi v primeru, ko gospodarska družba sicer razpolaga s sredstvi, vendar storilec zavestno ne izpolni prevzetih obveznosti.
VSRS Sodba I Ips 20117/2013-222 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo neplačila računov ne predstavlja konkretizacije preslepitvenega namena, ki je nujen element kaznivega dejanja poslovne goljufije.
VSL sodba II Kp 219/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Opis dejanja v obtožbi mora konkretizirati okoliščine preslepitve in preslepitveni namen; zgolj neizpolnitev pogodbenih obveznosti ali kasnejša plačilna nezmožnost ne zadostujeta za utemeljitev kaznivega dejanja.
VSL sklep II Kp 7786/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje dokončano, ko zaradi odsvojitve zastavljenega stroja tretji osebi ločitvena pravica banke v stečajnem postopku ni bila priznana, kar je povzročilo premoženjsko škodo.
VSRS Sodba I Ips 28451/2013-67 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo navedbe o zgolj poslovnem tveganju in plačilni nedisciplini, saj je dokazalo, da je obtožena družba v kritičnem obdobju razpolagala z zadostnimi finančnimi sredstvi za izpolnitev terjatve.
VSL sodba II Kp 47962/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da status oškodovanca kot gospodarskega subjekta ni pogoj za obstoj kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj zakon zahtevo po opravljanju gospodarske dejavnosti veže le na storilca.
VSRS Sodba I Ips 24809/2010-143 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje storjeno s prejemanjem plačil za fiktivne storitve, ki niso bile opravljene, s čimer se je storilec okoristil na račun oškodovanih družb.
VSRS Sodba I Ips 53865/2010-85 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vložitev osebnega premoženja v podjetje ne izključuje kazenske odgovornosti za poslovno goljufijo, če je storilec ob naročilu blaga prikril slabo finančno stanje družbe in vedel, da obveznosti ne bodo izpolnjene.
VSK sodba II Kp 6852/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti za obsodbo z gotovostjo ugotovljeno, da je storilec oškodovanca spravil v zmoto glede zmožnosti vračila kredita, pri čemer je treba presojati realno finančno sposobnost storilca glede na njegove bilance in prihodke v času sklenitve posla.
VSC Sodba II Kp 30587/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Obtoženec je bil spoznan za krivega kljub odsotnosti formalnega statusa lastnika ali direktorja, saj je bilo ugotovljeno njegovo dejansko opravljanje gospodarske dejavnosti in ključna vloga pri izvršitvi posla.
VSL sodba II Kp 50173/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da gospodarska dejavnost predstavlja objekt kazenskopravnega varstva, zato vsaka kršitev pogodbe med strankama ne pomeni nujno kaznivega dejanja poslovne goljufije.
VSM sodba II Kp 22269/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bil zakonski znak preslepitve podan v lažni zagotovitvi, da bo opravljeno delo v celoti plačano, čeprav sta obsojenca vedela, da izpolnitev obveznosti ne bo mogoča.
Sodba I Ips 2308/2010-112 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ · 234.a člen -
Sodišče je poudarilo, da oseba opravlja gospodarsko dejavnost, če v imenu gospodarske družbe nastopa kot direktor ali zastopnik, se dogovarja o dobavi blaga, izroča dokumentacijo in podpisuje pogodbe, ne glede na svoj formalni status v družbi.
Sodba I Ips 48478/2010-189 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da obsojenec, ki je naročil blago z zavestjo, da ga ne bo plačal, ne more uveljavljati nepremišljenosti poslovne odločitve oškodovane stranke kot ekskulpacijskega razloga.
Sodba I Ips 26379/2010-108 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da neskrbno ravnanje predstavnika oškodovane družbe pri sklenitvi posla ne izključuje kazenske odgovornosti storilca za poslovno goljufijo.
Sodba I Ips 3975/2010-68 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora presoditi, ali je obsojenec že ob sklenitvi pogodbe s pridržkom lastninske pravice imel namen ne izpolniti obveznosti plačila kupnine in ne vrniti predmeta pogodbe v primeru neizpolnitve.
Sodba I Ips 15325/2010-119 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila poslovna goljufija storjena v okviru gospodarske dejavnosti pravne osebe, pri čemer je bila škoda oškodovancu naložena v povrnitev kot poseben pogoj v okviru pogojne obsodbe.
VSM sodba II Kp 85411/2010 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 228. člen KZ-1 · 228. člen, odstavek 1 KZ-1 · 228. člen, odstavek 2 KZ-1 · 57. člen KZ-1 · 57. člen, odstavek 3 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZOPOKD · 17. člen ZOPOKD · 17. člen, odstavek 2 ZOPOKD · 25. člen ZOPOKD · 25. člen, odstavek 1, točka 9 ZOPOKD · 26. člen ZOPOKD · 26. člen, odstavek 1 ZOPOKD · 26. člen, odstavek 1, točka 2 ZOPOKD · 4. člen ZOPOKD · 4. člen, odstavek 1, točka 3 -
V obravnavanem primeru je bila poslovna goljufija podana, ker je obtoženec v času trajanja poslovnega sodelovanja s stalnim obljubljanjem plačila prikrival dejansko nezmožnost poravnave obveznosti, s čimer je oškodovano družbo zavedel v nadaljnje dobave materiala.
VSC Sodba II Kp 47016/2010 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: KZ · 234.a člen -
Sodišče je izpostavilo, da poslovna goljufija zahteva opravljanje gospodarske dejavnosti, kar v konkretnem primeru obdolžencu ni bilo očitano.
VSC sodba II Kp 40969/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da pridržek lastninske pravice v pogodbi ne izključuje kazenske odgovornosti za poslovno goljufijo, saj ne odpravlja nastanka premoženjske škode zaradi neplačila kupnine.
Sodba I Ips 5296/2010-71 — Vrhovno sodišče
-
Dejstvo, da je obsojenec po storitvi kaznivega dejanja izpolnil del obveznosti, ne vpliva na pravno kvalifikacijo ali višino premoženjske koristi.
Sodba I Ips 51407/2010-70 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila preslepitev realizirana z lažno zagotovitvijo, da bo dobavljeno blago v celoti plačano, čeprav je obsojenec vedel, da do plačila ne bo prišlo.
Sodba I Ips 11899/2009-209 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije storjeno tudi v primeru, če storilec partnerja preslepi pri samem izvajanju pogodbe in ne le ob njenem sklepanju.
Sodba I Ips 51/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obdolženca oprostilo obtožbe, saj niso bili izkazani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije v zvezi s sklenitvijo in izpolnitvijo pogodbene obveznosti.
VSM sodba II Kp 28391/2010 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ · 234.a člen KZ · 234.a člen, odstavek 1 KZ · 50. člen ZKP · 105. člen ZKP · 105. člen, odstavek 2 ZKP · 105. člen, odstavek 3 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 392. člen ZKP · 392. člen, odstavek 5 ZKP · 394. člen ZKP · 394. člen, odstavek 1 ZKP · 95. člen ZKP · 95. člen, odstavek 4 ZKP · 96. člen ZKP · 96. člen, odstavek 1 ZKP · 98. člen ZKP · 98. člen, odstavek 1 -
V tej zadevi je bila vložitev predloga za stečaj okoliščina, ki je v povezavi z lažnim zatrjevanjem o plačilu blaga dokazovala obsojenčev goljufivi namen.
Sodba I Ips 109/2010 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila poslovna goljufija podana, ker je obtoženi ob sklenitvi pogodbe o gradnji prejel pretežni del plačila, nato pa z delom ni pričel, denarja ni vrnil in ni izkazal namena izpolnitve pogodbene obveznosti.
VSC sodba II Kp 48374/2010 (II Kp 174/2010) — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da zapeljava v zmoto ne zahteva vnaprejšnjega goljufivega namena, prav tako pa storilec praviloma nima dolžnosti razkrivati finančnega stanja družbe, razen če to partner izrecno zahteva.
VSL sodba II Kp 815/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo časovni okvir storitve kaznivega dejanja, ki zajema celotno trajanje poslovnega razmerja od sklenitve do izvajanja.
Sodba I Ips 351/2008 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bilo kot izvršitveno dejanje poslovne goljufije prepoznano zamolčanje dejstva, da je gospodarska družba v postopku redne likvidacije.
Sodba I Ips 123/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila poslovna goljufija storjena z ustvarjanjem zmotne predstave pri oškodovancu z lažno zavezo o plačilu blaga, kar je vodilo v njegovo izročitev.
Sodba I Ips 92/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da obstaja goljufivi namen, ko obtoženi kljub zavedanju o likvidnostnih težavah in nezmožnosti plačila blaga, oškodovancem še naprej zagotavlja, da bo svoje obveznosti poravnal.
VSC sodba Kp 300/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da prikrivanje plačilne nezmožnosti ob naročilu blaga predstavlja uresničitev zakonskega znaka poslovne goljufije.
Sodba I Ips 228/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila preslepitev konkretizirana z izročitvijo naročilnice za blago, s katero je storilec lažno zavezal, da bo naročene izdelke plačal v roku dospelosti, česar ni storil, s čimer je oškodovanca napeljal k izročitvi blaga.
Sodba I Ips 140/2004 — Vrhovno sodišče
-
Preslepitev pri poslovni goljufiji se lahko kaže v zagotavljanju zanesljivosti posla z načinom sklenitve pogodbe, čeprav posel v resnici ni bil izvedljiv.
Sodba I Ips 361/2004 — Vrhovno sodišče