poslovna sposobnost pri sklepanju pogodb
Sentenca
Pogodba, ki jo sklene oseba, ki v času sklenitve zaradi bolezni ali drugih duševnih stanj ni zmožna ustrezno varovati svojih pravic in koristi, je izpodbojna. Za veljavnost pogodbe se zahteva, da ima pogodbena stranka sposobnost izraziti svojo pravo voljo, kar pomeni, da mora biti sposobna razumeti pomen in posledice svojega ravnanja (56. člen ZOR). Če je sposobnost stranke pri sklepanju pogodbe bistveno zmanjšana, lahko sodišče na zahtevo upravičene osebe pogodbo razveljavi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo sposobnost razsojanja tožnika v luči zatrjevanih posledic možganske kapi in ugotovilo, da kognitivna prizadetost ni bila podana.
VSL Sodba II Cp 779/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ob podpisu sporazuma ni bil nerazsoden, saj je bila njegova sposobnost le bistveno okrnjena in se je zavedal, da podpis sporazuma zanj pomeni izgubo zaposlitve.
VDSS Sodba Pdp 175/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za presojo ničnosti pogodbe ni odločilno dejstvo delnega odvzema opravilne sposobnosti, temveč dejanska poslovna sposobnost pogodbenika v času sklenitve konkretne pogodbe.
VSL sodba in sklep I Cp 2712/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo veljavnost prodajne pogodbe v primeru, ko je bila zapustnica dementna in ni bila sposobna razumeti pravnih posledic posla, čeprav je imela namen stanovanje prepustiti hčerki kot odmeno za preteklo skrb.
Sodba II Ips 405/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila pogodba razveljavljena, ker je toženec zaradi alkoholne psihoze v času sklenitve predpogodbe trpel za hudimi duševnimi posledicami, zaradi česar ni bil sposoben ustrezno varovati svojih pravic.
Sodba II Ips 148/94 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila izročilna pogodba razveljavljena, ker tožnica zaradi duševnih sprememb ni bila sposobna razumeti pomena pravnega posla in ni bila ustrezno informirana o njegovi vsebini.
Sodba II Ips 932/94 — Vrhovno sodišče