posojilna pogodba
Sentenca
Posojilna pogodba je obligacijsko razmerje, s katerim se posojilodajalec zaveže izročiti določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zaveže, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti (557. člen ZOR). Obveznost vrnitve je temeljna dolžnost posojilojemalca, ki nastane z izročitvijo predmeta posojila.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-1)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bilo sporno, ali je bila izročitev denarja opravljena na podlagi posojilne pogodbe ali kot darilo, pri čemer sodišče poudarja, da namen izročitve ni nujno bistvena sestavina za obstoj samega pravnega razmerja.
VSL Sodba II Cp 1553/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 574. člen -
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker tožnik ni uspel dokazati, da je pokojna podala izjavo volje za sklenitev posojilne pogodbe, zgolj SMS komunikacija in izpovedba stranke pa nista zadostovali za potrditev pravnega posla.
VSM Sodba I Cp 745/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je obstoj ustne posojilne pogodbe in višino posojenega zneska potrdilo na podlagi izpovedb prič ter dokazov o denarnih dvigih z bančnih računov tožnika.
VSC Sodba Cp 399/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je obstoj posojilne pogodbe utemeljilo na podlagi pisne pogodbe, notarske overitve podpisa in pavšalnega izpodbijanja tožene stranke brez konkretnih dokaznih predlogov.
VSL Sodba I Cp 1206/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo učinek enostranskega oblikovalnega upravičenja (odstopa od pogodbe) zaradi neizpolnitve obveznosti vračila posojila po predhodnem opominjanju.
VSL Sodba II Cp 532/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da listina o posojilu ni bila konstitutivna, saj je bilo med strankama nesporno, da je bil denar izročen že pred njenim podpisom, zato se ni bilo treba sklicevati na izpodbojnost pravnega posla zaradi napak volje.
VSC Sodba Cp 257/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da obveznost tožene stranke iz naslova posojilne pogodbe ne obstoji.
VSC Sodba Cpg 13/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 190. člen OZ · 191. člen OZ · 192. člen OZ · 193. člen OZ · 194. člen OZ · 195. člen OZ · 196. člen OZ · 197. člen OZ · 198. člen OZ · 569. člen OZ · 570. člen OZ · 571. člen OZ · 572. člen OZ · 573. člen OZ · 574. člen OZ · 575. člen OZ · 576. člen OZ · 577. člen OZ · 578. člen ZGD-1 · 32 - 38. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru razlagalo dogovor o vračilu posojila, vezan na pogoj razpolaganja s sredstvi od prodaje nepremičnine, kot odložni pogoj za zapadlost terjatve.
VSL Sodba I Cp 1940/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 336. člen OZ · 574. člen OZ · 59. člen ZPP · 212. člen ZPP · 7. člen ZPP · 8. člen -
Sodišče je obstoj posojilne pogodbe utemeljilo na podlagi dokazov o dvigu gotovine, izpovedi priče o dogovoru za nakup nepremičnine in priznanju prejemnika posojila o obveznosti vračila.
VSC Sodba Cp 434/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 569. člen -
V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za vračilo posojila, ker je ugotovilo, da tožnik toženki zneska 3.000,00 EUR nikoli ni izročil, zaradi česar posojilna pogodba sploh ni nastala.
VSC Sodba Cp 383/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je bila izročitev denarja posojilna pogodba, saj je bil namen strank pomoč v finančni stiski z dogovorom o vračilu, ne pa neodplačna obogatitev (darilo).
VSL Sodba II Cp 1231/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 569. člen -
Sodišče je presodilo, da listine, ki navajajo vlaganja v delnice, ne vsebujejo konstitutivnih elementov posojilne pogodbe.
VSL Sodba I Cp 643/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je toženec s sopodpisom posojilne pogodbe prevzel obveznost vračila posojila, saj je bil podpis pogoj za izročitev denarja, kar izključuje trditev, da je šlo zgolj za uslugo tretji osebi.
VSL Sodba II Cp 151/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 569. člen -
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel dokazati, da je tožencu izročil denarna sredstva na podlagi posojilne pogodbe, zato je bil zahtevek za vračilo zneska zavrnjen.
VSL Sodba I Cp 201/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 569. člen -
Sodišče je pri presoji ustne posojilne pogodbe kot odločilno okoliščino izpostavilo dogovor o vračilu denarja, s čimer je razmejilo posojilno razmerje od družbene pogodbe (societas).
VSL Sodba I Cp 2115/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obstoj posojilnega razmerja potrdilo na podlagi pisne pogodbe, bančnih izpiskov nakazil in zapisa pokojne posojilodajalke o pričakovanem vračilu sredstev.
VSL Sodba II Cp 1587/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je dokazovanje ustno sklenjene posojilne pogodbe z zaslišanjem prič dopustno in logično, saj pri takšnih poslih praviloma ne obstaja listinska dokumentacija.
VSL Sodba II Cp 616/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da toženec ni bil posojilojemalec, temveč zgolj posrednik pri sklenitvi posla med tožnikom in tretjo osebo (družbo), zato tožbeni zahtevek za vračilo posojila ni utemeljen.
VSL Sodba I Cp 1530/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bilo odločilno dokazovanje obstoja posojilne pogodbe v razmerju do trditev o drugačni podlagi izročitve denarja.
VSL Sodba I Cp 510/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izročitev denarja ni bila posojilo, temveč izpolnitev obveznosti plačila posredniške provizije za nakup nepremičnine, zaradi česar obveznost vrnitve denarja ni nastala.
VSL Sodba II Cp 1547/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdila in dogovore, katerih verodostojnost ni bila dokazana z grafološkim izvedencem, štelo le kot tožnikovo enostransko evidenco, ne pa kot dokaz o sklenjeni pogodbi.
VSM Sodba I Cp 966/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za takojšnje plačilo, ker je bilo dokazano, da sta se stranki dogovorili za vračilo posojila v mesečnih obrokih, ki jih dolžnik redno izpolnjuje.
VSL Sodba I Cp 52/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni mogel uspešno uveljavljati zahtevka zoper drugo toženko, saj je bila posojilna pogodba sklenjena le s prvo toženko, ki je po prejemu denarja na njem pridobila lastninsko pravico.
VSC Sodba Cp 168/2019 — Višje sodišče v Celju
-
V tej zadevi je sodišče presodilo, da toženec ni dokazal obstoja dogovora, da bi obveznost vračila posojila prevzela tretja oseba (družba), zato ostaja zavezan za vračilo posojilodajalcu.
VSL Sodba II Cp 2253/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izročitev denarja za ustanovitev gospodarske družbe ni bila posojilo, ker med strankama ni bilo soglasja o obveznosti vračila, temveč je šlo za družbeno pogodbo.
VSL Sodba I Cp 2502/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za obstoj posojilne pogodbe nujno soglasje volj strank o naravi pravnega posla, pri čemer se posojilo razlikuje od darila prav po zavezi k vračilu prejetega zneska.
VSM Sodba I Cp 474/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Dejstvo, da s prejetim posojilom v resnici razpolaga tretja oseba, ne vpliva na obstoj zaveze posojilojemalca, ki je pogodbo sklenil v svojem imenu.
VSL Sodba I Cp 2563/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da do sklenitve posojilne pogodbe ni prišlo, ker stranki nista razpravljali o bistvenih sestavinah posojila, temveč sta v razmerju sledili interesu tretje osebe.
VSRS Sodba II Ips 4/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 569. člen -
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, kdo je bil dejanski koristnik posojenega denarja, ni bistveno za presojo zaveze posojilojemalca do posojilodajalca.
VSL Sodba II Cp 1637/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati, da je bila izročitev denarja opravljena na podlagi posojilne pogodbe, saj so bile navedbe o vračilu zgolj hipotetične in nejasne.
VSL Sodba II Cp 1088/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali plačilo položnic s strani tožnice predstavlja posojilo ali drugo obliko finančne pomoči, pri čemer je bila ključna presoja dokazov o finančnem stanju strank.
VSL Sodba II Cp 705/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka se je neuspešno sklicevala na to, da denarja ni imela v rokah, saj je s podpisom pogodbe kot posojilojemalka prevzela solidarno odgovornost za vračilo posojila.
VSL Sodba I Cp 827/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 569. člen -
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru znesek ni bil izročen kot posojilo, temveč kot zavarovanje prikritega lastniškega deleža, saj pogodba ni predvidevala denarnega vračila, temveč prenos lastništva v podjetju.
VSL sodba I Cp 2274/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da mesečna nakazila niso predstavljala vračila posojila, temveč poravnavo drugih obveznosti, pri čemer je kot nelogično ocenilo trditev o posojilu brez zavarovanja osebi brez premoženja.
VSL sodba II Cp 1620/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji obstoja posojilne pogodbe utemeljilo zaključek o verjetnosti tožnikovih trditev na podlagi dveh podpisanih listin, ki sta vsebovali jasno posojilno podlago.
VSL sodba I Cp 1865/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 564. člen -
Sodišče je presojalo dokazno vrednost listine (potrdila o izposoji denarja) pri ugotavljanju, ali je bila izpolnjena ključna predpostavka za nastanek obveznosti vračila posojila – dejanska izročitev denarnega zneska.
VSL sodba II Cp 1618/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za utemeljenost zahtevka za vračilo posojila ni pomemben namen, za katerega je bil denar posojen, temveč zgolj dokazano dejstvo, da je bila posojilna pogodba sklenjena in da denar ni bil vrnjen.
VSL sodba II Cp 1845/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da odsotnost dogovorjenega roka vrnitve ne pomeni neobstoja posojilne pogodbe, temveč se v takšnem primeru rok določi skladno z zakonskim pravilom o primernem roku po pozivu posojilodajalca.
VSL sodba II Cp 544/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila podana dolžnost vračila posojila, ker je tožnica dokazala, da so bila plačila na račun kreditne pogodbe dejansko posojilo tožencu in da je obveznost že zapadla.
VSL sodba I Cp 620/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da je določljiv rok za vračilo posojila nujna predpostavka za veljavnost posojilne pogodbe.
VSL sodba II Cp 2753/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel dokazati obstoja ustno sklenjene posojilne pogodbe, saj ni predložil ustreznih dokaznih listin ali drugih dokazov, ki bi potrjevali izročitev denarja z namenom vračila.
VSC sodba in sklep Cp 191/2015. — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 569. člen -
Sodišče je kot bistven dokazni element izpostavilo, da bi bilo pričakovano, da toženec ob vračilu denarja od tožnika zahteva potrdilo o prejemu plačila, česar v obravnavanem primeru ni storil.
VSL sodba II Cp 1126/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 569. člen -
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel dokazati niti sklenitve posojilne pogodbe niti dejanske izročitve denarja toženki, zato se vprašanje dokaznega bremena o vračilu posojila ni moglo postaviti.
VSL sodba I Cp 455/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 569. člen -
Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka ni uspela dokazati niti sklenitve posojilne pogodbe niti dejanske izročitve denarnega zneska toženki.
VSL sodba II Cp 602/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo razmejitev med posojilno in darilno pogodbo pri nakazilu večjega zneska denarja na bančni račun.
VSK sodba I Cp 794/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da denar ob sklenitvi nove posojilne pogodbe ni bil ponovno izročen, ne izključuje narave posojilne pogodbe, če je bila izročitev opravljena v preteklosti in je tožnik dokazal izpolnitev svoje obveznosti.
VSL sodba II Cp 2282/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da do izgradnje objekta ni prišlo, ne vpliva na obveznost posojilojemalca, da vrne posojilo, ne glede na prvotno namembnost sredstev.
VSL sodba I Cpg 1485/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati, da je šlo za posojilno razmerje, saj je bila sredstva pomešala s skupnim premoženjem, kar izključuje trditev o individualno določeni terjatvi iz naslova posojila.
VSL sodba in sklep II Cp 863/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ne more naknadno prekvalificirati prostovoljnega povračila vlaganj v stanovanje v posojilno razmerje, če je bila prvotna izročitev sredstev izvedena z namenom poravnave obveznosti.
VSL sodba II Cp 2687/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo dokazno breme pri dokazovanju izročitve posojila v primeru, ko je šlo izključno za knjižno oziroma elektronsko poslovanje in ni bilo neposrednega dokaza o izvedenem nakazilu.
VSL sodba I Cp1868/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je toženec dolžan vrniti posojilo na podlagi pisnega potrdila, pri čemer je izpostavilo, da mora posojilojemalec vrniti le tisto, kar je dejansko prejel.
VSL sodba I Cp 2964/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni dokazal dejanske izročitve denarja, zaradi česar je odpadla kavza posojilne pogodbe.
Sodba II Ips 450/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče presojalo obstoj posojilnega razmerja, ki je bilo sklenjeno ustno.
Sodba in sklep II Ips 553/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo zapadlost obveznosti vračila posojila v primeru spora o tem, ali se posojilo vrača v obrokih ali enkratno ob zapadlosti celotnega zneska.
Sodba II Ips 1032/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se obveznost vračila posojila v obrokih šteje za anuitete, četudi ta termin v pogodbi ni bil izrecno zapisan.
Sodba II Ips 1055/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila posojilna pogodba sklenjena ustno, pri čemer je bila vsebina obveznosti toženke odplačevanje anuitet bančnih kreditov namesto tožnice kot način vračila posojenih sredstev.
Sodba II Ips 711/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da listine, ki nimajo značaja verodostojne listine po ZIZ, kljub temu ostajajo dopusten dokaz v pravdnem postopku za dokazovanje posojilnega razmerja.
VSL sklep II Cp 2044/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji obstoja posojila med družbenikom in družbo upoštevalo, da bi stranki morebitne dogovore o posojilih ob prenosu poslovnega deleža praviloma zapisali v ustrezno pogodbo.
VSL sodba I Cp 1814/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji razmerja med strankama poudarilo razmejitev med posojilom in drugimi življenjskimi prispevki (npr. stroški bivanja), pri čemer je odločilna volja strank ob izročitvi denarja.
Sodba II Ips 1031/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se posojilno razmerje lahko realizira prek asignacije v korist tretjega, če je takšen način izpolnitve podprt z ustreznim pooblastilom.
Sodba II Ips 463/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali izročitev denarja med strankama predstavlja posojilo ali darilo, pri čemer je poudarilo procesno dolžnost tožnika, da dokaže pravno naravo izročitve.
VSL sodba II Cp 2414/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče pri dokazovanju sklenitve posojilne pogodbe ni vezano zgolj na izvedensko mnenje grafologa, temveč mora v okviru proste presoje dokazov celostno oceniti verodostojnost prič in vseh drugih izvedenih dokazov.
Sodba II Ips 1260/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo sporno, ali je med strankami sploh nastalo obligacijsko razmerje posojilne pogodbe in ali sta toženca zavezana k vračilu sredstev, ki jih je tožnik najel pri banki.
Sodba II Ips 655/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za vračilo posojila, ker je tožena stranka dokazala, da je svojo obveznost vrnitve posojenega zneska že izpolnila.
VSL sodba II Cp 779/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnik ni podal zadostnih trditev o višini glavnice in obresti, kljub temu da je šlo za posojilo v tuji valuti.
VSL sodba I Cp 3746/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila posojilna pogodba sklenjena s tem, ko je tožnik poravnal obveznosti prvotoženca in nakazoval sredstva tretjetoženki na podlagi dogovora o njihovi vrnitvi.
VSL sodba in sklep I Cp 2969/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel dokazati niti sklenitve pogodbe niti izročitve denarja, pri čemer so bili predloženi dokazi ocenjeni kot premalo prepričljivi.
VSL sodba I Cp 2759/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da okoliščina, da posojilodajalec (še) ne zahteva vračila posojila, ne izključuje obstoja veljavno sklenjene posojilne pogodbe.
VSL sodba II Cp 2945/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo verodostojnost izpovedbe tožnika o posojilu v kontekstu pomanjkanja pisnega potrdila in zatrjevanega prijateljskega odnosa med strankama.
VSL sodba I Cp 1831/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo razlogov za zaključek o višini prejetega zneska posojila in se ni opredelilo do navedb tožencev o pomanjkanju lastnih sredstev tožnice za izvedbo posojila.
VSL sklep III Cp 914/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo, da posojilna pogodba ni realen kontrakt, ter tožencu naložilo vrnitev izročenega zneska z obrestmi.
Sodba II Ips 529/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za vračilo posojila, ker tožnica ni uspela dokazati ključnega elementa posojilne pogodbe, to je dejanske izročitve denarja v letu 1999.
Sodba II Ips 520/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je posojilna pogodba veljavno sklenjena tudi, če se stranki dogovorita za vračilo sredstev, ki so bila prejeta še pred formalno sklenitvijo pisne pogodbe.
VSC sodba Cpg 93/2007 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila obveznost iz kupoprodajne pogodbe prenovljena v posojilno razmerje, zato je za utemeljenost zahtevka ključna ugotovitev, ali je posojilodajalec svojo obveznost nakazila denarnih sredstev dejansko izpolnil.
VSK sklep I Cp 929/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da navedbe o tem, da je bil denar namenjen kot vložek v gospodarski posel in ne kot posojilo, ne spremenijo pravne narave sklenjene posojilne pogodbe.
VSK sodba I Cp 1130/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da se subsidiarno pravilo o določitvi roka za vrnitev posojila iz 2. odstavka 562. člena ZOR uporabi le, če pogodbeniki roka niso določili sami.
VSK sklep I Cpg 188/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je štelo posojilno pogodbo za izpolnjeno, ko je posojilodajalec s svojim plačilom poravnal dolžnikovo obveznost iz kupne pogodbe do tretjega subjekta, s čimer je bila realizirana izročitev posojenih sredstev.
Sodba II Ips 109/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje izpolnitve obveznosti izročitve posojila in trditve o navideznosti pogodbe v kontekstu obligacijskega razmerja.
Sodba II Ips 108/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da obveznost vračila denarnega zneska obstoji neodvisno od veljavnosti posojilne pogodbe, če je bila izročitev sredstev dejansko izvedena.
Sodba in sklep II Ips 28/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da neizpolnitev kasneje dogovorjene jamstvene izjave s strani toženca ne vpliva na veljavnost že sklenjene posojilne pogodbe, ki je bila realizirana z izročitvijo denarja.
Sodba II Ips 64/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je treba denarno obveznost, izraženo v tuji valuti, v Republiki Sloveniji prisoditi v tolarski protivrednosti po tečaju na dan izpolnitve.
Sodba II Ips 435/2002 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je menica služila kot sredstvo za izpolnitev obveznosti iz posojilne pogodbe.
Sodba III Ips 28/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da posojilo, ki ga fizična oseba vloži v sredstva svoje družbe, ostane njena osebna obveznost do posojilodajalca, če ni bilo izrecno dogovorjeno in listinsko izkazano, da gre za posojilo družbi.
Sodba II Ips 84/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženčev ugovor glede uničenja tovornega vozila, kupljenega z namenskim posojilom, ne predstavlja pravno relevantnega razloga za prenehanje obveznosti vračila posojila.
VSL sklep I Cp 1403/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za zavezo k vračilu posojila odločilna volja pogodbenih strank, ne pa morebitna napačna navedba naslova ali uporaba imena firme, v kateri je posojilojemalec zaposlen.
VSL sodba I Cp 2148/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri dokazni oceni izpostavilo, da je verjetnost sklenitve posojilnega razmerja med strankama, ki sta v dolgotrajnem konfliktnem odnosu, zmanjšana, če za to ne obstajajo drugi verodostojni dokazi.
VSL sodba II Cp 169/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo veljavnost posojilne pogodbe kljub toženčevemu ugovoru glede podpisa listine, saj za sklenitev pogodbe zadošča ustni dogovor.
VSL sodba I Cp 1236/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo veljavnost pogodbene določbe, ki je predčasno vračilo posojila pogojevala s pisnim soglasjem, ne glede na kasnejše trditve o ustnih dogovorih.
Sodba III Ips 104/98 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali je šlo za posojilno razmerje ali za predujem za delo, pri čemer je sodišče presojalo dokazno breme glede obstoja posojilne pogodbe in zatrjevanega ugasnjenja obveznosti s cesijo.
VSL sodba I Cp 1424/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji višine terjatve iz posojilne pogodbe preveriti utemeljenost ugovora oderuštva, kadar obstaja nesorazmerje med prejetim zneskom in skupnim zneskom obveznosti, ki vključuje tudi obrestne mere ali druge dajatve.
VSL sklep I Cp 130/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da predloženo potrdilo o izročitvi denarja ni dokazovalo novega posojila, temveč je šlo za plačilo obresti iz že obstoječega posojilnega razmerja.
VSL sodba in sklep II Cp 1923/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo naravo obveznosti vrnitve denarja, ki sta ga starša izročila partnerjema v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti.
Sodba II Ips 114/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odločanju upoštevalo delno plačilo dolžnika, pri čemer se je to razporedilo na račun obresti in glavnice v skladu z ugotovljenim stanjem.
VSC sodba Cp 551/99 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnica ni dokazala obstoja posojilnega razmerja, saj ni uspela izkazati sklenitve pogodbe niti izročitve zatrjevanega zneska.
Sodba II Ips 435/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo dolžnost vrnitve posojila, ker toženec ni uspel dokazati, da prejeti znesek ni predstavljal posojilnega razmerja.
Sodba II Ips 426/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila posojilna pogodba sklenjena z izročitvijo denarja in podpisom potrdil, pri čemer molk prejemnika ob prejemu denarja kot posojila šteje za izraženo soglasje.
Sodba II Ips 315/97 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče potrdilo, da morajo pravni nasledniki posojilojemalca vrniti posojilo v tuji valuti v tolarski protivrednosti po tečaju na dan plačila.
Sodba II Ips 550/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je posojilojemalec dolžan vrniti posojilo tudi v primeru, ko je bila izročitev sredstev tretji osebi opravljena z njegovo vednostjo in v njegovi prisotnosti, kar izključuje trditev o navideznosti pogodbe.
Sodba II Ips 214/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da predloženo potrdilo o prejemu dela zneska ne pomeni avtomatično poplačila celotnega dolga, če iz same listine ne izhaja jasna izjava o prenehanju celotne obveznosti.
Sodba II Ips 708/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila vrnitvena obveznost toženke utemeljena, ker je dogovorjeni rok za vračilo posojila potekel, posojilojemalec pa je vrnil le del prejetega zneska.
Sodba II Ips 327/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo zahtevek za vračilo zneska, ki je presegal dejansko izročeno višino posojila v tuji valuti.
Sodba II Ips 736/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je neobičajen način izpolnitve posojilne pogodbe (npr. cesija namesto denarnega plačila) lahko pravno relevanten pri presoji izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju.
VSM sodba Cpg 302/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila dejanska višina posojenih sredstev nižja od tiste, ki je bila zapisana v overjeni pogodbi, zato je zahtevek za vračilo omejilo na dejansko prejeti znesek.
Sodba II Ips 62/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da med strankama ni bila sklenjena posojilna pogodba, zato določba 562. člena ZOR o roku za vrnitev posojila ni mogla biti uporabljena.
Sodba II Ips 5/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo posojilno pogodbo za sklenjeno, ko je toženec naročil tožniku, naj denar nakaže na račun tretje osebe, in se zavezal k njegovi vrnitvi.
Sodba II Ips 790/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razliko med samostojno posojilno pogodbo in kreditiranjem, ki je vključeno v kooperacijsko pogodbo kot del širšega poslovnega razmerja.
VSL sklep Cpg 1628/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je obveznost vrnitve posojila podana, če je posojilojemalec denarna sredstva prejel in jih ni vrnil, pri čemer revizija ne more uspešno izpodbijati dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj.
Sodba II Ips 551/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ekonomski namen posojila ne vpliva na identifikacijo pogodbene stranke.
VSL sodba II Cp 488/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo obveznost plačila obresti pri posojilnem razmerju, pri čemer je izpostavilo razliko med splošnimi in gospodarskimi pogodbami glede dolžnosti plačila obresti.
VSL sodba II Cp 1561/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da razmerje ne predstavlja posojilne pogodbe, če je bil denar dan z namenom skupnega nakupa kamiona in kasnejšega solastniškega razpolaganja ter upravljanja s skupnim poslovnim rizikom.
VSL sodba I Cp 1152/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pogodba, ki so jo stranke poimenovale kot depozitno, po svoji vsebini predstavlja posojilno pogodbo, saj ni vsebovala elementov bančnega depozita.
Sodba III Ips 46/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje ekvivalentnosti med prejetim blagom in denarnim zneskom v kontekstu revalorizacije obveznosti.
VSL sodba Cpg 338/93 — Višje sodišče v Ljubljani