pospešeni azilni postopek
Sentenca
V pospešenem postopku za priznanje azila se presoja zgolj obstoj razlogov za zavrnitev prošnje, ki so taksativno določeni v zakonu (35. člen ZAzil). Organ v takšnem postopku ni dolžan preverjati vseh pogojev za priznanje azila, kot bi to veljalo v rednem postopku, temveč se osredotoči na ugotavljanje, ali je prošnja očitno neutemeljena zaradi zavajanja, zlorabe postopka ali drugih zakonsko določenih izključitvenih razlogov.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da organ ne more uporabiti določbe o pospešenem postopku zaradi pozne vložitve prošnje, če je prosilec namero za azil izrazil že ob prvem stiku s policijo.
Sodba I Up 775/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v primeru, ko sum zlorabe postopka po 36. členu ZAzil ni izkazan z zadostno stopnjo verjetnosti, organ ne sme uporabiti pospešenega postopka.
Sodba I Up 13/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni zanesljivo ugotovila, ali tožnika zavajata oziroma zlorabljata azilni postopek, zato je bila odločitev v pospešenem postopku nezakonita.
Sodba I Up 656/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku zaradi odsotnosti preganjanja potreben visok prag očitnosti, ki izključuje kakršno koli utemeljenost prosilčevih navedb.
Sodba I Up 630/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila zavrnitev prošnje vsebinsko pravilna, čeprav bi moral organ za utemeljitev neverodostojnosti navedb uporabiti določbe o zlorabi postopka namesto splošne določbe o očitni neutemeljenosti.
Sodba I Up 594/2007 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bilo ugotovljeno, da navedbe o ropu in zažigu osebnega avtomobila, ki niso politično motivirane, ne pomenijo preganjanja v smislu 1. člena ZAzil.
Sodba I Up 467/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da organ ne sme zavrniti prošnje za azil kot očitno neutemeljene, ne da bi predhodno ugotovil dejansko stanje glede okoliščin, v katerih je bila podana namera za vložitev prošnje.
Sodba I Up 283/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot zlorabo azilnega postopka za odložitev odstranitve iz države ocenilo ravnanje prosilca, ki je namero za azil izrazil šele po več dneh pridržanja in po stikih z državnimi organi, ki so mu že izdali odločbo o prekršku zaradi ilegalnega prehoda meje.
Sodba I Up 74/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da formalna izpolnitev pogojev za pospešen postopek ne odvezuje organa dolžnosti vsebinske presoje verodostojnosti navedb prosilca.
sodba in sklep U 199/2007 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali navedbe o preganjanju s strani nedržavnih subjektov, ki niso bili prijavljeni organom izvorne države, zadostujejo za status begunca.
Sodba I Up 1735/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je zmotno uporabila pospešeni postopek, saj je tožnik v prošnji navedel okoliščine (etnična pripadnost, politično članstvo, grožnje), ki bi lahko pomenile preganjanje.
Sodba I Up 1621/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je prošnja očitno neutemeljena, če je iz navedb prosilca jasno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu zakona.
Sodba I Up 1194/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila prošnja za azil očitno neutemeljena, ker je bila vložena zgolj z namenom izogibanja prisilni odstranitvi iz države.
Sodba I Up 1125/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila prošnja vložena z namenom odložitve prisilne odstranitve, saj je tožnik razloge za azil navedel šele po nastanitvi v Centru za tujce in po predhodni izjavi o ekonomskih razlogih za vstop.
Sodba I Up 1130/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje izogibanja vojaški službi oziroma vojaškim vajam ter verbalne grožnje praviloma ne dosegajo praga preganjanja, ki bi utemeljeval status begunca.
Sodba I Up 1143/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila prošnja utemeljeno zavrnjena zaradi nekonsistentnih, nelogičnih in pavšalnih navedb prosilca, ki so kazale na zavajanje.
Sodba I Up 1150/2006 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bila prošnja za azil ocenjena kot očitno neutemeljena, ker je prosilec prikril predhodno vloženo prošnjo za azil v drugi državi in pri tem navajal napačne podatke o svoji istovetnosti.
Sodba I Up 1152/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila prošnja ocenjena kot zloraba postopka, ker je prosilec namero za azil izrazil šele po prijetju zaradi ilegalnega prehoda meje in z namenom odložitve odstranitve iz države.
Sodba I Up 1023/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj na podlagi pisne prošnje ni mogoče presoditi očitne neutemeljenosti, če navedbe o preganjanju zahtevajo dodatno pojasnitev skozi zaslišanje.
Sodba I Up 923/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da uporaba skrajšanega postopka ne izključuje možnosti, da organ pri odločanju upošteva listinske dokaze, ki jih je stranka predložila v postopku.
Sklep I Up 885/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila uporaba pospešenega postopka v ponovljenem azilnem postopku nezakonita, ker je organ predhodno že pridobil in upošteval poročila o stanju v izvorni državi, kar zahteva izvedbo rednega postopka.
Sodba I Up 894/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da organ ne more v ponovljenem postopku ponovno uporabiti pospešenega postopka, če je bila prejšnja odločba odpravljena zaradi kršitev pri dokazni oceni poročil o stanju v izvorni državi.
Sodba I Up 832/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da prikritje podatka o predhodno vloženih prošnjah za azil v drugih državah (pridobljenih preko sistema Eurodac) predstavlja zakonski element zavajanja oziroma zlorabe azilnega postopka.
Sodba I Up 475/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot zlorabo postopka ocenilo okoliščino, da je prosilec izrazil namero za vložitev prošnje za azil šele sedmi dan bivanja v centru za tujce, kjer je čakal na prisilno odstranitev iz države.
Sodba I Up 424/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da je zbiranje in uporaba poročil o stanju v izvorni državi kot dokaznega gradiva nezdružljivo s pravno naravo pospešenega postopka, saj takšno ravnanje pomeni začetek rednega ugotovitvenega postopka.
Sodba I Up 369/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izvedba obsežnega dokaznega postopka izključuje možnost odločanja v pospešenem azilnem postopku.
Sodba I Up 1552/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila prošnja za azil vložena z namenom odloga prisilne odstranitve iz države, kar predstavlja zlorabo postopka.
Sodba I Up 1429/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti presoja očitno neutemeljene prošnje v pospešenem postopku vselej vsebinsko povezana z materialnopravnimi pojmi Ženevske konvencije, ne glede na procesno hitrost postopka.
sodba in sklep U 2404/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene, ker je prosilec v ponovni prošnji navajal nasprotujoče si podatke o svoji istovetnosti in razlogih za azil, kar predstavlja zlorabo postopka.
Sodba I Up 1281/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da po izvedenem ugotovitvenem postopku tožene stranke in sodni odločbi, s katero je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, niso več podani pogoji za obravnavo vloge po pospešenem postopku.
sodba U 1958/2005 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila prošnja za azil očitno neutemeljena, ker prosilec ni izkazal trajnega in sistematičnega preganjanja v izvorni državi.
Sodba I Up 203/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je prošnja očitno neutemeljena, če prosilec zlorablja postopek ali zavaja glede predhodnih prošenj za azil v drugih državah, kar se ugotavlja s primerjavo izjav in podatkov iz sistema Eurodac.
Sodba I Up 6/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da vložitev prošnje zgolj z namenom izognitve odstranitvi iz države predstavlja zlorabo azilnega postopka v smislu 5. alinee 36. člena ZAzil.
Sodba I Up 1009/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot zlorabo postopka ocenilo ponavljajoče vlaganje in umikanje prošenj za azil ter tožb, kar je služilo zgolj odlaganju izvršitve odločbe o prisilni odstranitvi iz države.
Sodba I Up 869/2004 — Vrhovno sodišče