posredni dokazi v kazenskem postopku
Sentenca
Kazenski procesni zakon dopušča uporabo tako neposrednih kot tudi posrednih dokazov. Sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja ni omejeno zgolj na tista dejstva, ki so jih priče zaznale neposredno s svojimi čutili, temveč lahko kot dokaz upošteva tudi izpovedbe prič o dejstvih, ki so jih izvedele od drugih oseb (t.i. posredno pričanje). Dokazna vrednost takšnih izpovedb je predmet proste presoje sodišča v okviru celovite ocene vseh izvedenih dokazov.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da so izpovedbe prič, ki pri dejanju niso bile navzoče in so o njem izvedele posredno, vnaprej izključene kot dokazno sredstvo.
Sodba I Ips 292/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo dopustno zaslišati priče o navedbah oškodovanke, ki je bila zaradi varstva integritete izvzeta iz neposrednega pričanja.
Sodba I Ips 50/2000 — Vrhovno sodišče