posredovanje storitev v svojem imenu in za račun drugega
Sentenca
Kadar davčni zavezanec pri prometu storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da te storitve prejme in opravi sam (10. člen ZDDV). Za takšno davčno obravnavo mora zavezanec izkazati, da je dejansko nastopal kot posrednik, pri čemer dokazno breme za obstoj takšnega razmerja v davčnem postopku nosi davčni zavezanec. V nasprotnem primeru se transakcija obravnava kot lastna dobava storitev, za katero mora zavezanec obračunati DDV.
Pravna podlaga:
Iz posameznih sodb
-
Tožnik ni uspel dokazati, da je pri prefakturiranju obratovalnih stroškov najemnikom posloval v tujem imenu in za tuj račun, zato je moral obračunati DDV.
sodba U 2530/2008 — Upravno sodišče