postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sentenca
Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namenjena varstvu osebnosti posameznika, ki zaradi motenj v duševnem razvoju, duševnih težav ali drugih vzrokov ni sposoben samostojno skrbeti za svoje pravice in koristi. Sodišče v postopku določi obseg skrbnikovih pravic in obveznosti, pri čemer mora vselej presoditi, ali je ukrep nujen za zavarovanje koristi osebe. Kadar gre za nujne primere, lahko sodišče po uradni dolžnosti odredi začasne ukrepe za varstvo osebe in njenega premoženja, ne glede na formalno vlogo strank (239., 262. člen DZ).
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1)
- Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (MKPI)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (MKSOVO)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Uredba Sveta (Uredba Sveta)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je podana demenca kot vzrok za nezmožnost skrbi za lastne pravice in koristi v smislu 262. člena DZ.
VSL Sklep II Cp 2319/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila postavitev pod skrbništvo utemeljena s kronično blodnjavno motnjo, zaradi katere udeleženka ni imela uvida v realnost in je izgubila sposobnost presojanja, kar je terjalo imenovanje skrbnika za zastopanje, upravljanje premoženja in pomoč pri plačevanju obveznosti.
VSC Sklep Cp 271/2025 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: DZ · 262. člen -
Sodišče mora v izreku odločbe o skrbništvu jasno in nedvoumno opredeliti obseg omejitev poslovne sposobnosti, saj nasprotje med izrekom in obrazložitvijo predstavlja bistveno kršitev postopka.
VSL Sklep I Cp 823/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 239. člen DZ · 239. člen, odstavek 2 DZ · 239. člen, odstavek 3 DZ · 262. člen DZ · 262. člen, odstavek 1 DZ · 262. člen, odstavek 2 EKČP · 8. člen MKPI · 12. člen MKPI · 12. člen, odstavek 4 URS · 35. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 -
Sodišče je v konkretnem primeru omejilo skrbnikovo upravljanje s premoženjem na posle večje vrednosti (nad 900 EUR), s čimer je varovanki ohranilo določeno stopnjo samostojnosti pri manjših pravnih poslih.
VSL Sklep II Cp 579/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za postavitev pod skrbništvo, ker je ugotovilo, da je udeleženka sposobna samostojno opravljati vsakodnevne posle in da njeno premoženjsko stanje ni ogroženo, saj je sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
VSL Sklep I Cp 1767/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odločanju upoštevalo izvedensko mnenje o nezmožnosti osebe za samostojno zavezovanje in njeno dovzetnost za zunanje vplive.
VSL Sklep II Cp 1655/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da skrbništvo ni potrebno, če je oseba svoje premoženjske zadeve že predhodno uredila s pooblastili oziroma delegiranjem nalog tretjim osebam.
VSL Sklep I Cp 1688/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prvotno nasprotovanje postopku skrbništva s strani potencialnega skrbnika ne pomeni nujno njegove neprimernosti, če je v postopku sicer izkazana predana skrb za varovanca.
VSL Sklep I Cp 1628/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da udeleženka zaradi kronificirane duševne bolezni potrebuje najširši obseg varstva, saj nima ohranjene razsodnosti pri nobeni od pomembnih zadev.
VSL Sklep I Cp 1224/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru razdelilo naloge skrbništva med center za socialno delo (upravljanje nepremičnin) in fizično osebo (osebna skrb), pri čemer se je pri presoji pritožbenih navedb o spremenjenih okoliščinah omejilo na dejstva ob zaključku glavne obravnave.
VSL Sklep II Cp 522/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je postavitev pod skrbništvo utemeljena zaradi vpliva paranoidne shizofrenije na zmožnost razsojanja, pri čemer je udeležencu omogočilo pravico do izjave z zaslišanjem izvedencev.
VSL Sklep II Cp 446/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je postavitev pod skrbništvo utemeljilo s preprečevanjem premoženjske škode, ki nastaja zaradi neracionalnega nakazovanja denarnih sredstev neznanim osebam v tujino.
VSL Sklep I Cp 1029/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora v sklepu o postavitvi pod skrbništvo zagotoviti jasnost in določnost pri razmejitvi pristojnosti med skrbnikom in varovancem, da se prepreči nejasnost glede varovančeve sposobnosti samostojnega odločanja o osebnih in premoženjskih zadevah.
VSC Sklep Cp 225/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: DZ · 262. člen -
Sodišče ne sme le povzemati navedb iz pobud za začetek postopka, temveč mora izkazati konkretne okoliščine, ki kažejo na nesposobnost osebe za varstvo lastnih pravic in koristi.
VSL Sklep I Cp 1153/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj vlaganje večjega števila tožb samo po sebi ne zadošča za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, saj je treba ločiti med zlorabo procesnih pravic in nezmožnostjo preudarne presoje zaradi zdravstvenih razlogov.
VSL Sklep I Cp 1763/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je opozorilo na dolžnost sodišča, da v primeru podanih dejanskih okoliščin, ki kažejo na nujnost varstva, obravnava tudi podrejeni zahtevek za postavitev začasnega skrbnika po uradni dolžnosti.
VSL Sklep I Cp 1504/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 152. člen DZ · 152. člen, odstavek 1 DZ · 239. člen DZ · 262. člen DZ · 270. člen MKSOVO · 5. člen Uredba Sveta · 8. člen ZMZPP · 48. člen ZMZPP · 48. člen, odstavek 3 ZMZPP · 86. člen ZMZPP · 86. člen, odstavek 1 ZMZPP · 86. člen, odstavek 2 ZPP · 29. člen ZPPreb-1 · 2. člen ZPPreb-1 · 2. člen, odstavek 1, točka 3 ZTuj-2 · 32. člen ZTuj-2 · 32. člen, odstavek 4 -
Sodišče je razveljavilo sklep o postavitvi pod skrbništvo, ker sodišče prve stopnje ni zadostno obrazložilo vzročne zveze med duševno motnjo in nezmožnostjo skrbi za lastne koristi.
VSM Sklep I Cp 460/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot primerno skrbnico izbralo hčerko, saj je njena težnja po namestitvi matere v dom za starejše občane ocenjena kot ukrep v korist varovanke, medtem ko drug kandidat te potrebe ni prepoznal.
VSL Sklep II Cp 1205/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 262. člen -
Sodišče mora pri osebi, ki nasprotuje skrbništvu, natančno opredeliti naloge skrbnika in ločiti med področji, kjer oseba ostaja samostojna, ter področji, kjer potrebuje pomoč.
VSL Sklep II Cp 1059/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je uvedba postopka utemeljena, ker je bila zaradi kopičenja dolgov ogrožena lastninska pravica na stanovanju, ki je predstavljalo edini dom udeleženca, kar kaže na nezmožnost posameznika, da samostojno prepreči nastanek hude premoženjske škode.
VSL Sklep I Cp 556/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odrasli osebi obseg skrbništva omejilo na premoženjsko sfero in nastopanje v pravnem prometu, pri čemer je za te namene uporabilo pravni standard osebe, mlajše od 15 let.
VSL Sklep II Cp 1408/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kljub umiku predloga s strani predlagatelja postopek nadaljevalo, ker je izvedensko mnenje potrdilo obstoj duševne bolezni, zaradi katere udeleženka ni sposobna skrbeti zase.
VSL Sklep I Cp 578/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba tudi v postopkih, ki se zaključujejo po pravilih ZNP, uporabiti materialnopravne določbe DZ glede postavitve skrbnika.
VSL Sklep II Cp 2173/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni dolžno samo ugotavljati okoliščin za uvedbo postopka, temveč mora zainteresirana oseba (npr. CSD) podati konkretne navedbe, na podlagi katerih sodišče presoja utemeljenost predloga.
VSL Sklep I Cp 1582/2019 — Višje sodišče v Ljubljani