postopek ureditve meje
Sentenca
Pravnomočno določena meja v mejnem ugotovitvenem postopku zavezuje lastnike sosednjih zemljišč in predstavlja materialnopravno podlago za presojo posegov v prostor. Če je bila meja enkrat sporazumno določena in vpisana v zemljiški kataster, kasnejši nepravdni postopek za popravo meje ne more spremeniti že ugotovljenega stanja, razen če so podani novi pravni razlogi za njeno spremembo (131. člen ZNP).
Iz posameznih sodb
-
Organ je v konkretnem primeru izdal vsebinsko odločbo o evidentiranju meje, čeprav je o poteku iste meje že predhodno odločilo sodišče, kar je nedopustno.
UPRS Sodba III U 98/2018-53 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da podpis zapisnika o mejni obravnavi, kjer lastnik soglaša s potekom meje, zavezuje stranko v upravnem postopku, razen če je izjava pravočasno preklicana.
UPRS Sodba III U 206/2017-22 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila nepopolnost predloga za ureditev meje odpravljena z naknadnim vstopom drugega solastnika na aktivni strani.
VSC sklep Cp 14/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da je bil poziv tožeči stranki k sprožitvi sodnega postopka pravilen, ker se lastniki na ustni obravnavi niso strinjali s predlaganim potekom meje.
UPRS sodba II U 235/2016 — Upravno sodišče
-
Sodišče je dolžno razmejiti vprašanje mejnega spora od lastninskega spora, pri čemer je pri mejnih sporih z višjo vrednostjo predmetnega prostora nujno soglasje strank za odločanje v nepravdnem postopku.
VSL sklep I Cp 2933/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je bila zahteva za evidentiranje meje utemeljeno zavrnjena, ker lastnik sosednje parcele ni bil pravilno vabljen, saj je bil v zemljiški knjigi vpisan pokojnik, namesto dejanske dedinje.
UPRS sodba III U 185/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je dolžno zagotoviti udeležbo vseh lastnikov nepremičnin v postopku ureditve meje, saj se učinki odločbe o določitvi meje neposredno nanašajo na njihov materialnopravni položaj.
VSK sklep Cp 110/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da upravni postopek urejanja meje ni primeren za reševanje spornih mej, kjer stranke ne dosežejo soglasja, zato se v takšnem primeru postopek ustavi v korist sodnega postopka.
sodba I U 6/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo napačen pravni pouk v sklepu o ureditvi meje, ker je bilo v postopku že odločeno na podlagi močnejše pravice, kar izključuje ponovno pravdanje o isti vsebini.
VSK sklep I Cp 264/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je mejo uredilo po pravični oceni, ker v postopku ni bilo mogoče dokazati močnejše pravice udeležencev niti zadnje mirne posesti spornega mejnega prostora.
VSL sklep II Cp 1226/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je upoštevalo rezultat nepravdnega postopka, v katerem je bil predlog za popravo meje zavrnjen, ker je meja ostala nespremenjena v skladu s prejšnjim sporazumom.
VSL sodba I Cp 546/97 — Višje sodišče v Ljubljani