postopek za izdajo začasne odredbe
Sentenca
Postopek za izdajo začasne odredbe je samostojen in poseben postopek, v katerem mora upnik v celoti izkazati verjetnost obstoja terjatve (272. člen ZIZ). Upnik je dolžan v predlogu za izdajo začasne odredbe navesti vsa pravno odločilna dejstva in predlagati dokaze zanje, pri čemer sodišče ne sme upoštevati trditev in dokazov, podanih v drugih vlogah tekom pravdnega postopka. Zaradi razpravnega načela (7. in 212. člen ZPP) sodišče ne sme samo dopolnjevati procesnega gradiva, saj bi s tem kršilo samostojnost postopka zavarovanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da upnik ne more uspešno uveljavljati začasne odredbe, če dejstva in dokaze za verjetnost terjatve navede le v pravdnih vlogah, ne pa v samostojnem predlogu za izdajo začasne odredbe.
VSC Sklep I Cp 276/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče mora pri regulacijski začasni odredbi, kjer obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in predlogom, tožencu zagotoviti možnost izjave, če ni nevarnosti, da bi dolžnik otežil izpolnitev obveznosti.
VSC Sklep Cp 23/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da večkratno vlaganje predlogov za začasno odredbo med pravdnim postopkom ne združuje teh predlogov v enoten postopek, temveč vsak predlog zahteva ločeno procesno obravnavo.
VSC Sklep Cp 434/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je poudarilo procesno avtonomnost vsakega posameznega predloga za izdajo začasne odredbe, kar stranki nalaga breme dokazovanja v vsakem postopku posebej.
Sklep III Ips 1/2000 — Vrhovno sodišče