postopek za ureditev meje

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Spor o lastništvu vmesnega mejnega prostora, ki izhaja iz različnega zatrjevanja poteka mejne črte, ne pomeni lastninskega spora, temveč ostaja predmet nepravdnega postopka za ureditev meje.

  VSL Sklep V Cp 318/2026 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SPZ · 77. člen SPZ · 77. člen, odstavek 1 ZNP-1 · 167. člen ZNP-1 · 167. člen, odstavek 1 ZNP-1 · 167. člen, odstavek 2

• Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi v nepravdni postopek, ker je tožbeni zahtevek temeljil na priposestvovanju lastninske pravice na zemljišču, kar presega okvir urejanja meje in zahteva pravdni postopek.

  VSC Sklep I Cp 462/2023 — Višje sodišče v Celju

  Pravna podlaga: ZNP-1 · 167. člen

• Sodišče je nepravdni postopek ustavilo, ker je ugotovilo, da predlagateljica uveljavlja lastninsko pravico na večjem delu zemljišča in ne zgolj sporno mejo med parcelama.

  VSL Sklep II Cp 928/2023 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZNP-1 · 167. člen ZNP-1 · 167. člen, odstavek 1 ZNP-1 · 167. člen, odstavek 2 ZNP-1 · 19. člen ZNP-1 · 19. člen, odstavek 1

• Predlog za sodno ureditev meje je bil zavržen, ker je predlagatelj zahteval ureditev meje med parcelami tretjih oseb, namesto med lastnima nepremičninama in nepremičnino nasprotne udeleženke.

  VSL Sklep II Cp 2044/2020 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZNP-1 · 167. člen ZNP-1 · 168. člen

• Sodišče je v obravnavanem primeru mejo uredilo po pravični oceni, ker močnejša pravica ni bila dokazana.

  VSL sklep II Cp 1842/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SPZ · 77. člen SPZ · 77. člen, odstavek 1 SPZ · 77. člen, odstavek 4 SPZ · 77. člen, odstavek 5

• Sodišče je pri določitvi meje med zasebnimi zemljišči in javnim dobrom v upravljanju občine poudarilo prednost dejanskega stanja uživanja pred katastrskimi podatki v primeru neskladij.

  VSL sklep II Cp 595/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: Pravilnik o urejanju mej ter spr… · 3. člen ZNP · 131. člen

• Sodišče je predlog zavrglo, ker predlagatelj po pozivu ni navedel vseh solastnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna, kar predstavlja pomanjkljivost pasivne legitimacije.

  VSL sklep II Cp 2387/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZNP · 132. člen

• Sodišče je poudarilo, da postopek ureditve meje ni oviran zgolj zaradi dejstva, da je v zemljiški knjigi kot lastnica še vedno vpisana oseba, ki to materialnopravno ni več, če so dejanski lastniki že znani (npr. etažni lastniki).

  VSL sklep I Cp 2485/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZNP · 132. člen ZNP · 132. člen, odstavek 1 ZVEtL · 26. člen

• Zatrjevanje lastninske pravice v postopku ureditve meje ne predstavlja predhodnega vprašanja, ki bi terjalo prekinitev nepravdnega postopka, temveč zahteva prehod v pravdni postopek, če gre za lastninskopravni spor.

  VSL sklep I Cp 4303/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče mora v vsakem primeru na podlagi navedb udeležencev presoditi, ali gre za mejni spor ali za prikriti lastninski spor, ki zahteva prehod v pravdni postopek.

  VSL sklep II Cp 2193/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je zavzelo stališče, da se pravila o zadnji mirni posesti ne uporabljajo, kadar je ena od parcel javno dobro, saj je priposestvovanje na njem izključeno.

  VSL sklep II Cp 39/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče prve stopnje je zmotno zavrglo predlog za ureditev meje zgolj na podlagi ocene, da meja ni sporna, namesto da bi izvedlo dokazni postopek in vsebinsko odločilo o zahtevku.

  VSL sklep I Cp 4668/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razjasnilo, da upravni postopek ureditve meje ni obvezen predhodni korak za sodno ureditev meje, saj imata postopka naravo izbirnih pravnih poti za lastnika.

  VSL sklep II Cp 1637/2004 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je zavrnilo predlog za ureditev meje, ker je ugotovilo, da je bila meja med parcelama že predhodno vzpostavljena na podlagi podatkov zemljiškega katastra in zamejničena, zato ni šlo za sporno mejo, temveč za vprašanje posegov v prostor.

  VSL sklep I Cp 2060/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razveljavilo sklep o ureditvi meje, ker je ugotovilo, da je bila v postopku dejansko reševana lastninska pravica na spornem zemljišču, kar presega pristojnosti nepravdnega sodišča.

  VSK sklep I Cp 45/2000 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je v konkretnem primeru mejo določilo po kriteriju močnejše pravice, potem ko je na podlagi geodetskih meritev in skice ugotovilo sporni prostor med parcelami.

  VSL sklep I Cp 2138/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razveljavilo sklep o prekinitvi nepravdnega postopka, ker spor o lastništvu gospodarskega poslopja ob meji ni nujno predhodno vprašanje, ki bi zahtevalo prekinitev postopka za ureditev meje.

  VSK sklep Cp 939/99 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je zavrglo predlog za ureditev meje, ker je ugotovilo, da je bil med lastniki že dosežen sporazum o prenosu posestne meje v naravo pred geodetsko upravo, pritožnik pa ni izkazal spremenjenih okoliščin, ki bi opravičevale ponovno sodno določitev.

  VSK sklep Cp 741/99 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je zavrnilo predlog za ureditev meje, ker je ugotovilo, da je bila meja med parcelama že določena s sporazumom v predhodnem mejnem ugotovitvenem postopku.

  VSL sklep I Cp 33/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je v konkretnem primeru mejo določilo po močnejši pravici na podlagi geodetske skice in stanja v naravi (betonski mejnik, kamniti zid).

  VSK sklep Cp 1397/98 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je napačno uporabilo merilo pravične ocene, ne da bi predhodno zanesljivo izključilo obstoj zadnje mirne posesti, ki jo je predlagateljica zatrjevala z navedbami o dejanski uporabi zemljišča.

  VSL sklep I Cp 745/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je predlog za ureditev meje zavrglo, ker je bilo ugotovljeno, da je bila meja med parcelami že določena v preteklem mejnem ugotovitvenem postopku na podlagi sodne poravnave in ni bila sporna.

  VSL sklep II Cp 231/98 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razveljavilo sklep o ureditvi meje, ker iz obrazložitve ni bilo mogoče razbrati, koliko časa je trajala zadnja mirna posest, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev.

  VSL sklep I Cp 233/97 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je v konkretnem primeru napačno uporabilo materialnopravne predpise in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni zaslišalo strank in predlaganih prič.

  VSL sklep I Cp 944/95 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je predlog zavrglo, ker med strankama ni bilo spora glede meje, predlagateljica pa tudi ni izkazala aktivne legitimacije zaradi odtujitve nepremičnine.

  VSL sklep II Cp 841/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je neutemeljeno štelo predlog za umaknjenega, ker predlagatelj ni predložil mapnih kopij in zemljiškoknjižnih izpiskov, ki so se že nahajali v drugem pravdnem spisu med istima strankama, na katerega se je predlagatelj v svojem predlogu izrecno skliceval.

  VSL sklep I Cp 1567/93 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je predlog za obnovo meje zavrglo, ker je bila meja med parcelama že določena v mejnem ugotovitvenem postopku in zato ni bila sporna.

  VSL sklep I Cp 2420/93 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri