postranska terjatev
Sentenca
Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se pri določanju vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (39. člen ZPP). Narava postranske terjatve ostane nespremenjena tudi v primeru, ko postane v revizijskem postopku sporna le še odločitev o teh terjatvah.
Iz posameznih sodb
-
V obravnavani zadevi je bil predlog za dopustitev revizije zavržen, ker je tožnica izpodbijala le odločitev o zamudnih obrestih, ki so bile uveljavljane kot postranska terjatev in zato niso imele vrednosti spornega predmeta.
VSRS Sklep II DoR 345/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pripis obresti h glavnici ne spremeni njihove pravne narave kot postranske terjatve.
Sklep in sodba III Ips 62/2008, III Ips 117/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru zamudne obresti za obdobje pred uveljavitvijo 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 niso mogle predstavljati odškodninske terjatve, temveč so ostale postranska terjatev.
Sklep VIII Ips 40/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je neuspešno poskušal doseči dovoljenost revizije s trditvijo, da se je jedro spora premaknilo na obresti, čeprav so te po svoji naravi ostale postranska terjatev.
Sklep VIII Ips 501/2007 — Vrhovno sodišče
-
Revizija, vložena izključno zoper odločitev o obrestih, se zavrže kot nedovoljena, saj obresti predstavljajo postransko terjatev, ki ne dosega praga za dopustnost revizije.
Sodba in sklep II Ips 691/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru štelo zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti za postransko terjatev, ki se ne všteva v vrednost spornega predmeta za presojo dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 116/2002, enako tudi sklep II Ips 653/2001 — Vrhovno sodišče